17.5 C
Ljubljana
sobota, 20 junija, 2026

(V ŽIVO) Državni zbor RS odločil: Janša je mandatar za sestavo vlade, dobil je celo 51 glasov!

Piše: C. R. 

Prvak SDS Janez Janša bo danes v DZ RS po pričakovanjih dobil mandat za sestavo četrte vlade. Kljub tajnemu glasovanju presenečenj ni pričakovati. Pod njegovo kandidaturo so se poleg poslancev SDS podpisali še NSi, SLS, Fokus in Demokrati, ki so v četrtek sklenili tudi koalicijsko pogodbo. Podpise pod kandidaturo Janše so prispevali tudi v Resnici.

ZADNJA NOVICA: Janša je od 87 veljavnih glasov dobil 51 glasov.

Prvaki bodočih vladnih strank, predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Jernej Vrtovec, predsednik Demokratov Anže Logar, predsednica SLS Tina Bregant in predsednik Fokusa Marko Lotrič so v četrtek podpisali koalicijski sporazum za prihodnji štiriletni mandat.

Tako je pričakovati, da bodo poslanci teh poslanskih skupin Janšo podprli tudi na tajnem glasovanju na današnji izredni seji. Janša lahko, če ne bo presenečenj, računa na 48 glasov poslancev omenjenih strank in Resnice ter najverjetneje tudi dveh poslancev narodnih skupnosti. Tako bo predvidoma že četrtič postal predsednik vlade.

V strankah nove koalicije tako presenečenj in zapletov ob glasovanju za mandatarskega kandidata Janšo ne pričakujejo. Enotno glasovanje tistih, ki se zavzemajo za razvojno koalicijo pričakujejo v NSi, SLS in Fokus.

Tudi predsednik Demokratov Anže Logar je v četrtek po podpisu koalicijske pogodbe zatrdil, da ne pričakuje presenečenj, “vsaj z naše strani ne”.

“Moram biti pripravljen predvsem na presenečenje, zato smo tudi rekli, da bo mogoče v nedeljo še ena seja,” pa je v četrtek dejal predsednik Resnice in DZ Zoran Stevanović.

Če Janša za mandatarja ne bi bil izvoljen, bi DZ glede na dnevni red seje odločal še o predlogu za izvedbo volitev predsednika vlade v tretjem krogu, kjer za izvolitev zadošča navadna večina glasov poslancev.

Glasovanje mora nato DZ opraviti v 48 urah po sprejetju takšnega sklepa, torej v nedeljo. Tako so se v sredo na kolegiju predsednika DZ na predlog Stevanovića dogovorili tudi vodje poslanskih skupin.

Še pred sejo, na kateri bodo glasovali o kandidatu za mandatarja, pa bodo poslanci odločali o odločitvi kolegija predsednika DZ, da se novela zakona o parlamentarni preiskavi in predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč obravnavata po skrajšanem postopku.

Seja se bo začela ob 9h.

Prenos bo možen na Nova24TV ter na 3. programu TV Slovenija:

https://www.rtvslo.si/parlamentarni/vzivo

Kandidat za mandatarja Janez Janša je v predstavitvi programske zasnove vlade, za katero si prizadeva, na seji DZ izpostavil dokončanje procesov demokratizacije in uresničevanja programa za državo priložnosti, blaginje in pravičnosti. Napoveduje tudi sodelovanje z opozicijo pri ustavnih spremembah in začrtanju razvojnih prioritet za tri desetletja.

Janša je v nagovoru v DZ spomnil na prisego prve demokratično izvoljene slovenske vlade maja 1990, ki jo je vodil Lojze Peterle in je imela po njegovih navedbah dve ključni programski točki: osamosvojitev in demokratizacijo. Takrat se je po Janševih besedah pričakovalo, da bosta demokratizacija in tranzicija lažji del projekta. A so se, kot meni Janša, ki je bil od prvih demokratičnih volitev vsakokrat doslej izvoljen v parlament, zmotili. “Lažje je bilo Slovenijo osamosvojiti kot jo demokratizirati,” je ocenil in dodal: “Če bi bilo tisto takrat uresničeno do konca, jaz danes ne bi stal tukaj.”

Ker je Slovenija tranzicijo opravila “nekako na pol”, jih zato v prihodnjih letih čaka dvojno delo, in sicer dokončanje nekaterih procesov demokratizacije ter uresničevanje programa, ki so si ga zadali v koaliciji, ki “se trudi vzpostaviti razvojno vlado”.

Med temeljnimi vsebinskimi prioritetami koalicije je naštel razvoj in blaginjo Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacijo in debirokratizacijo. Želijo oblikovati Slovenijo kot “državo priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega”.

Med prioritetami je izpostavil tudi povečanje rodnosti, saj mora biti po njegovih besedah slovenska družina temeljna celica družbe. Poudaril je, da delo ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija, s katero se ustvarja blaginja in posledično financira socialne storitve. “Brez produktivnosti in uspešnega gospodarstva ni socialne države, brez socialne države pa ni skladnega razvoja. Zato zagovarjamo socialni dialog, pogoj zanj pa so politično neodvisne organizacije delodajalcev in delojemalcev,” je navedel.

Med politikami, ki jih zagovarjajo, je izpostavil tudi “razumne politike varovanja okolja”, ki omogočajo blaginjo, zdrav naravni življenjski prostor in povečujejo energetsko suverenost države. Zavzel se je tudi za spodbujanje vseživljenjskega učenja.

Po besedah Janše bo koalicija preko načela, da mora denar iz javne zdravstvene blagajne slediti pacientu, dograjevala sistem s ciljem zagotavljanja dostopnega, kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega varstva za vse državljane.

Napovedal je tudi, da bodo številne enote državne administracije in sedeže oz. dele ministrstev razmestili po različnih slovenskih regijah in tako zmanjšali prometni pritisk gnečo na vpadnicah v prestolnico “skrajno centralizirane države”. Dodal je, da bo decentralizacija države eden od ključnih razvojnih vzvodov s težnjo po vzpostavitvi močnih regij, zavzemajo pa se tudi za finančno samostojnost občin.

V koaliciji bodo po navedbah Janše oblikovali bolj vitko državo, manjšo in učinkovito administracijo, z digitalizacijo in uporabo umetne inteligence postopno zagotavljali bolj kvalitetne storitve javne uprave, vpeljali nagrajevanje po delu in uspešnosti in odpravili birokratske ovire. Oblikovali bodo tudi steber prioritetnega pregona in zatiranja korupcije ter organiziranega kriminala.

Kot vrednostno središče slovenskega naroda je izpostavil vrednote slovenske osamosvojitve. “Na tem temelju ne branimo preteklosti, ampak gradimo prihodnost,” je dejal.

Pri tem so po njegovih besedah pripravljeni sodelovati z vsemi deležniki, tudi z opozicijo. Če bo vlada izvoljena, ji bodo ponudili sodelovanje v okviru partnerstva za razvoj z ambicijo, da se znotraj njega dogovorijo tudi o nekaterih dopolnitvah ustave. Opozicijo pa bodo tudi povabili k sodelovanju znotraj konvencije o prihodnosti Slovenije, katere cilj bo “določiti razvojne prioritete Slovenije za naslednja tri desetletja”.

Janševa kandidatura je podprta z 48 glasovi poslancev SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je v imenu podpisnikov spomnila, da so v SDS, potem ko predsednik Svobode Robert Golob ni dobil zadostne podpore za sestavo koalicije, tehtali, kaj storiti. A Janša je na koncu “s svojimi političnimi izkušnjami, modrostjo in preudarnostjo dosegel dogovor” je izpostavila. Dodala je, da je pot do uspeha tlakovana s trdim delom in premagovanjem ovir “in prav vsakič je takšna tudi pot, ko je SDS vodila Slovenijo, Janša pa je bil predsednik vlade”.

Za izvolitev za predsednika vlade Janša potrebuje 46 glasov. Glasovanje bo tajno, a je kljub temu pričakovati, da bo brez težav še četrtič postal predsednik vlade.

Poslanci SDS, Demokratov in trojčka NSi, SLS, Fokus, ki so podpisali koalicijsko pogodbo, pa tudi Resnice so na današnji seji DZ pričakovano napovedali podporo mandatarskemu kandidatu Janezu Janši. Več jih je izpostavilo njegove izkušnje na političnem parketu, potrebo po stabilni vladi in tudi namero nove koalicije za sodelovanje z opozicijo.

Ljubljana, DZ. Izredna seja DZ, na kateri bodo obravnavali predlog za izvolitev prvaka SDS Janeza Janše za predsednika vlade. Predsednik DZ Zoran Stevanović. Foto: Bor Slana/STA

Zvonko Černač (SDS) je Janšo označil za izkušenega in mednarodno cenjenega politika in državnika, ki je doslej trikrat vodil vlado. “Trikrat doslej se je uspešno pogajal za nepovratna evropska kohezijska in ostala sredstva, vse tri finančne perspektive je v teh pogajanjih izdatno oplemenitil,” je dejal Černač.

Danes pa se po njegovih besedah glede nepovratnih sredstev Sloveniji obeta slaba popotnica, obljubljene reforme odhajajoče vlade so ostale mrtva črka na papirju, nekatere spremembe pa so stanje na posameznih področjih še poslabšale. Opozoril je, da se javnofinančna slika iz leta v leto slabša.

Prepričan je, da Slovenija potrebuje drugačno vodenje in da so volivci pred dvema mesecema “nedvoumno glasovali za spremembe”. Spomnil je na neuspešen poskus oblikovanja vnovične vlade Roberta Goloba takoj po volitvah in na takratne besede vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica, “da nimajo 46 glasov in da jih niso želeli pridobiti na način, ki je povezan z izsiljevanjem, korupcijo ali podkupovanjem”. “Zadnja razkritja govorijo drugače in v interesu vseh je, da organi pregona zadeve čim prej raziščejo,” je dejal o razkritjih glede domnevnih poskusov podkupovanja nekaterih poslancev.

Izpostavil je tudi, da bo vlada, k oblikovanju katere bodo danes naredili prvi korak, s 14 ministrstvi ena najbolj vitkih doslej, “kar bo omogočalo bistveno bolj operativno delovanje v prihodnje”. Prav tako je omenil namero o sodelovanju z vsemi parlamentarnimi strankami. Današnje razmere in potrebne spremembe po njegovih besedah “terjajo sodelovanje, ki presega večino, ki je potrebna za izvolitev vlade oziroma predsednika vlade”, je še dodal.

Tudi Jernej Vrtovec (NSi, SLS, Fokus) je poudaril, da so se ljudje na volitvah odločili za politični obrat. Po njegovih besedah tudi zaradi odločitev odhajajoče vlade okoliščine v Sloveniji zagotovo niso dobre, zato je potrebna odločitev o izboru novega predsednika vlade.

“Ni prav, da državljani delajo in se trudijo, a si lahko v tej državi kljub temu, da nekdo dela, privošči vedno manj. Ni prav, da obrtnike in podjetnike, ki so motor razvoja naše države, zavirajo visoki davki,” je dejal. Kritičen je bil tudi do tega, da “manjšina, ki ne sedi v DZ” na trgih in ulicah kroji usodo večine, da se kmet namesto s kmetijo ukvarja s papirji, da bolni čakajo na diagnozo in zdravljenje, čeprav vsak mesec plačujejo prispevek v zdravstveno blagajno, in da upokojenci ne morejo dostojno užiti sadov svojega dela.

Vrtovec je prepričan, da je močno gospodarstvo ključni porok za hkrati najboljšo socialno politiko. Zavzel se je za razumne davke, debirokratizacijo in svobodo na področju gospodarstva.

“V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus bomo danes naredili to, za kar smo se borili, in za predsednika vlade podprli Janeza Janšo,” je dejal. Kot je zatrdil, bodo odprli vrata pri oblikovanju nove razvojne koalicije in tako v državo “prinesli red, stabilnost, predvidljivost, varnost in višjo blaginjo za vse”.

Po mnenju vodje poslanske skupine Demokratov Tadeja Osterca danes ne odločamo le o novi vladi, temveč predvsem o smeri države v času, ki bo za Slovenijo zahteven in pomemben. Ljudje od politike pričakujejo resnost, predvidljivost, odgovornost in predvsem občutek, da država ponovno deluje, je poudaril.

Slovenija pa potrebuje tudi politično stabilnost, operativnost in sposobnost delovanja, je dodal. Kot je ocenil, so pred državo zahtevni izzivi, zato potrebuje Slovenija predvsem izkušnje, operativnost in sposobnost sprejemanja odločitev. Kandidat za predsednika vlade ima te izkušnje, zato Demokrati verjamejo, da lahko nova vlada ob jasni vsebinski usmeritvi koalicijske pogodbe prevzame odgovornost v času, ko država potrebuje stabilnost in učinkovito delovanje, je utemeljil podporo njihovih poslancev mandatarskemu kandidatu.

Poudaril je še, da je večji del ključnih programskih usmeritev Demokratov vključenih v koalicijsko pogodbo, kar v stranki razumejo kot pomembno politično odgovornost. Za Demokrate so bile pri tem ključne predvsem tri stvari, in sicer začetek sistemskega boja proti korupciji, drugačen odnos do gospodarstva, dela in razvoja ter vzpostavitev pogojev za delujoče javno zdravstvo brez ideoloških bojev.

Podporo Janševi kandidaturi so napovedali tudi v Resnici, ki sicer ne bo vstopila v vlado. Kot je pojasnila vodja poslanske skupine Katja Kokot, so od konstitutivne seje do danes “doživeli marsikaj, pritiske, žaljivke, javne diskreditacije in poskuse, da bi se naše poslance utišalo”. “Na drugi strani pa smo dobili korektnega sogovornika, ki se drži svoje besede,” je dejala.

Poudarila je, da v Resnici ne želijo Slovenije, “razdeljene na leve in desne, na naše in vaše”. “Naša podpora ni prazna menica, ostajamo zvesti svojemu programu in ljudem, ki so nas izvolili. Verjamemo pa, da Slovenija potrebuje stabilno vlado, manj delitev in več dela za ljudi, zato bomo v poslanski skupini Resnica podprli Janeza Janšo za predsednika vlade,” je napovedala.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine