»Minister za notranje zadeve policijo razume kot aparat, ki mu minister lahko daje navodila. Težko bi se bolj motil,« tako piše Ali Žerdin,urednik Sobotne priloge Dela, v kolumni »Kolesa na trgu«, 22. maja. Seveda to leti na ministra Aleša Hojsa. Ali je res prav in sprejemljivo za demokracijo, da je nadrejeni policiji, -to je minister za notranje zadeve-, lahko le tajnik policije in figov list za eventualne probleme, naše suverene policije?
Minister sme poskrbeti le za neodvisnost policije in za ustrezno opremo za njeno delovanje, ne sme pa nadzorovati in nikakor ne usmerjati policije, čeprav je policiji nadrejeni, torej odgovoren tudi za rezultate njenega dela. Dalje berem:»Slovenske zastave, ki so se znašle v kolesarski množici, morda pripovedujejo o tem, da v levoliberalnih civilnih omrežjih ljudem ni vseeno, če predstavniki oblasti državo blatijo v tujini.» To pa Ali Žerdin očita dr. Anžetu Logarju, ministru za znanje zadev. Ali gre res za blatenje države, ko zunanji minister na povabilo EU in za od nje izbrano področje, v tem primeru je to pravosodje, pripravi opis stanja oz. oceno stanja in jim ga posreduje?
Ali je res to sprejemljivo za dvig kvalitete stanja pravosodja, da to sicer samo sebi daje dobro oceno, čeprav ga ljudstvo zelo nizko ceni, bolj ceni gasilce. Zato je ljudsko liberalna desnica nezadovoljna z rezultati dela pravosodja, posebno tožilstva. Vsa tradicionalna levica, ki pa še ceni vrednote revolucije, pa je zadovoljna z rezultati dela pravosodja, čeprav saj je to ocena sebe samega(?) pravosodja, katerega absolutno nedotakljivost že vseskozi z vsemi močmi ščiti ravno levica. Mar so za Delo in podobne medije stanje in rezultati dela pravosodja povsem v redu, a ljudstvo mu daje slabo oceno. Komu že služijo novinarji?
Blatenje ni, ko govoriš resnico, hinavsko pa je molčati resnico! To me spominja na enoumni režim SFRJ, ki se je obdržal na oblasti tudi zato, ker se je sam samo hvalil doma in v tujini. Propadel je tudi zato, ker ni povedal resnico o stanju države, ne doma, ne v tujini, pa ni moglo priti do terapije za ohranitev države, čeravno tudi s pomočjo tujine. Vendar, ali je EU res za nas tujina, ali ni to tudi naša skupnost, kjer se lahko problemi članic lahko rešujejo skupno.
Franc Mihič, Ribnica
