Spet sinoči bil na prizorišču
je igralec po imenu Plavi,
ta pripada še ekipi pravi,
ki prej vladala je na igrišču.
Ve se, Plavi driblal je na polno,
še ko fant ime je bil brezimno,
ve se, kaj razmišljal je intimno
in v katero moštvo spadal krovno.
Presenetil Plavi je sinoči,
da se na igrišču je prikazal,
bogve kaj bi spet nam rad dokazal,
sem pomislil, v svoji vnemi vroči.
Da najmanjši členčič je v verigi,
ki pošteno igro razgrajuje,
to je jasno, a kaj načrtuje,
sem se vprašal, kaj počne v tej ligi.
Zmago rad da Plavi bi proslavljal,
praznik zmagoslavja skupaj z nami,
ne bi rad v tej tekmi bil v osami,
v prvo vrsto spet se je postavljal.
Bil brez svojih zdaj je na igrišču,
delal se, da pač igra za naše,
bi se udeléžil tudi maše,
le da zraven bil bi in v središču.
Gre naslov mu bivši, kakor vemo,
prav zato naš Plavi preseneča
vsakogar, ki ga v tej vlogi sreča
in pozna njegovo ki adremo.
A pri Plavem ve se, zvit kot presta
rad bi vedno bil na strani pravi,
ah, saj vemo, ta igralec Plavi
duša majcena je, v vsem nezvesta.
Tudi ko izgublja njega moštvo,
Plavi se v ospredje bo prerinil,
da je naš in zmagovalec, hlinil,
dal, če treba, sebe za poroštvo.
Plavi, bivši, takšni mu naslovi
niso v čast in niso fantu v slavo,
vsak bi drug že zdavnaj sklonil glavo,
ne pa on in lumpi ne njegovi.
Znana namreč njega je vizija,
kakor tudi, kaj možica vodi,
bivši in sedanji vselej sodi
v moštvo Plavega Hipokrizija.
