Vnovič ista se ponavlja zgodba,
znovič kriv da isti je storilec,
vnovič je zamočil stvar tožilec,
grda je bila za tem pogodba.
Vnovič naj živalsko se sodišče
zgane in obsodi brž storilca,
kunec v vlogi tokrat je sledilca
stopil vnovič sam na prizorišče.
Kunec vnovič gre se advokata,
hkrati rad bil v vlogi bi sodnika,
v vsako luknjo zajček gobček vtika,
v vsaki čaka večja ga zagata.
Med živalmi kunec naš prednjači,
že vnaprej zna prepoznati krivce,
zajček rad bi znovič paral živce,
vnovič star primer na plano vlači.
Vnovič vsi dokazi so podani,
trepetajček kunec zagotavlja,
kdo morilec je, na glas razpravlja,
prilizuje spet se eni strani.
Je insajder, se mladini hvali,
in z ušeski kunec ustrahuje,
vnovič svet nad tem se pohujšuje,
kam zbezljale male so živali.
Kuncu ni da kdo bi dopovedal,
naj preneha s svojo fantazijo,
spada to v deveto dimenzijo,
znovič je pač kunič odpovedal.
