Da na meji naj bi ju prijeli,
tihotapca iz dežele tuje,
z glavo le ob tem sodnik zmajuje,
ni da vsem dokazom bi verjeli.
Kraj neznan in čas in tudi stanje,
o načinu da ne govorimo,
torej se lahko dogovorimo,
da zamrznjeno je to dejanje.
O storilcih ni da bi razpravljal,
je vprašljiva že identiteta.
In če nista sploh bila prijeta?
Kdo z malenkostmi bi se ukvarjal.
Ni bilo dejanje ponovljivo,
torej pravi se mu nepovratno,
vse dogajalo se je enkratno,
kar pomeni, da ni iztožljivo.
Lepa reč, potem je ista slika,
isto končno v tej zadevi stanje
in enkratno, majčkeno dejanje,
pošlješ če na oni svet sodnika.
