Lutkico Marjanco saj poznate,
tisto, ki pokonci se postavi
sama kot igrača na razstavi,
vem, da nanjo prav nič več ne date.
Je igrača prejšnjih generacij,
ko bilo ni digitalne dobe
in otrokom druge so grdobe
ponazarjale svet akrobacij.
Danes igra s sejma me spominja,
ki sta dve Marjanci jo igrali,
na dve lutki, ena je z očali,
druga pa podobo si spreminja.
Lutkici Marjanci infantilni
z volkci bi prav radi se igrali,
sprli sta zavoljo se živali
in bili na koncu že nasilni.
Šarasta Marjanca premierno
dvoboj je nesramno zabelila,
druga se podobno ni pustila,
šlo za čast je lutkic karierno.
Ena bolj otročja je od druge,
saj ne veš več, kaj bi sploh si mislil,
focko kar obema bi pritisnil,
délil s tem bi lutkama usluge.
Končno le spoznal sem, da je huje,
kot predstavljal sem si od začetka,
lutki sta človeška ponaredka,
vsaka pa se Marjan imenuje.
