Hipodrom je športno prizorišče,
kjer rekorde vse se naskočuje,
mnogo se od konja pričakuje,
ki sam samcat zmago tamkaj išče.
Šarac konj naskočil je oviro,
ni ustaviti ga več mogoče,
zdaj lahko leti, samo če hoče,
šel bo konj čez vsako možno mero.
Prepričujejoga navijači,
ko na konjskih dirka konj sam dirja,
prav nihče od njega nič ne terja,
le da se po hipodromu vlači.
Vlačijo z navijanjem ga silno,
je najboljši in prvak seveda,
od pomembnosti konj križem gleda,
naskočuje scela bočno, krilno.
Pridobiva še dodatno prednost,
ga bodri fatalno navijaštvo,
naj samo krepi še nastopaštvo
brez ozira na dejansko vrednost.
Da se le na hipodromu sveti,
prednost da fiktivno naskočuje,
itak ve se, kje vsak konj končuje,
kakšni zanj v prihodnje so obeti.
Navijaštvo dobro ve, kaj čaka
konja, ki častijo zdaj ga v prazno,
vratolomno bo končal, porazno,
kot doslej še vsa kljuséta taka.
Navijačem je pri tem vseeno,
meni pa se konj le malce smili,
zdaj ubožec pod oblake sili,
slednjič pa bo kljuse zapuščeno.
