Meja večkrat biti zna pereča,
včasih je prepir za senco osla,
da odvetnikom ne zmanjka posla,
toda tokrat ne, velika sreča!
»Se o meji zmeniva na kratko,
kurz gesagt, sta rekla si soseda,
eden nemško je dejal, seveda,
drugi kratko kimal je in gladko.
»Kurz« poreče sosed, ko jo gleda,
»kratka ni in manjka ji zaščite,
so pasti očitne, prav nič skrite,
varovanost kakor senca bleda.«
Mu slovenski sosed zagotavlja,
da je meja trdna kakor kamen,
si pomembno las popravi pramen,
ko po nemško »kurzen Gruss« pozdravlja.
»Ne, narobe, sosed, me razumeš,
govor ni o meji pač med nama,
je na tvoji južni meji drama,
tega »kurz gesagt« žal ne doumeš.
Jaz lahko povem na kratko zase,
da pred tabo varoval bom mejo,
ti pa sanjal boš zeleno vejo,
pa ti še drevo iz tal ne rase.
Tvojo mejo vsakdo prekorači,
konj v galopu ali v silnem diru,
ne pustijo ti je več pri miru,
se na njej, kdor hoče, preoblači.«
»Kurz gesagt, govoril bom le zase,«
se slovenski sosed v bran postavi,
»veš pri nas se tisti meji pravi:
tam kjer, »kurz gesagt«, vol šarca pase.«
