Nova se Ivana nam obeta,
Orleanska, bojda še devica,
žuli ki nebeška jo krivica,
bolj kot vse bila bi rada sveta.
Od nebes že zdaj je vsa pre-greta,
saj premikala bi naj podnebje,
oponaša krike ko galebje,
rada bi bila v nebo brž vzeta.
Prav za-greto kralje nagovarja,
naj pripravi gala se zabava,
ker s podnebjem Bog se poigrava,
to po-greto juho jim podarja.
Vsi za-greto grédo aktivisti,
Zemljo kar iz tirnic bi sklatíli,
da pozornost s tem bi pridobili,
prepoznavni, vedno eni – isti.
Nova je Ivana zdaj že z nami,
vpijejo kot papige za-greto,
vse je zabeleženo, posneto,
Greta ko vladarje iz sna drami.
Tega pač nihče se ne zaveda,
takšne vrste bolna da pre-gretost
je duha potrjena ujetost,
nje usoda znana je seveda.
Ko dovolj ozračje bo pre-greto,
Greto kot devico Orleansko
na grmadi in prav nič božansko
pekli bodo kot instant omleto.
