12.4 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

Kmetijstvo in cene

Ta članek sem že dalj časa misli napisati, ker so cene kmetijskih pridelkov v stalnem padcu nasproti repromaterialu, oziroma pšenica – kruhu ali nafti itd. Podatki, ki jih zapisujem od leta 1992, kažejo na strahovit padec vseh kmetijskih pridelkov. Pa poglejmo cenovna razmerja:

  • Leta 1992 pšenica 18 tolarjev, nafta 36 tolarjev = 2kg pšenice na liter nafte.
  • Leta 2018 pšenica 15 centov, nafta 1,30€ = 8-9kg za liter nafte.
  • Leta 1992 pšenica 18 tolarjev, najdražji kruh 75 tolarjev = 4kg pšenice za kilo kruha, cenejši kruh je bil 50 tolarjev, kar je manj kot 3kg pšenice.
  • Leta 2018 je pšenica 15 centov, kruh 2-3€ = 13-18 kg pšenice za kilogram kruha.
  • Leta 1992 je bil delež pšenice v kruhu 25% ali več, v letu 2018 je bil delež pšenice v kruhu samo 6%, torej 4 krat manj.

Vsi v tej krušni verigi so si povečali cene; od mlinarjev, pekov, največ pa trgovine ( po 50% in več marže ), samo kmet je ostal na cedilu. Ali je pošteno, da kmet ki dela največ ima največ stroškov z pridelavo pšenice, dobi pa samo 6 % cene kruha? To je kriminal! Strahotno izkoriščanje kmeta. Če pogledamo malo nazaj v leto 1960; takrat so mlinarji vzeli 10% za mletje, sedaj pa 50-60%. Kje je tu logika?

Če bi cena pšenice sledila ceni kruha v enakem razmerju kot leta 1992, bi sedaj cena pšenice morala biti okrog 50-60 centov; to je 25% deleža pšenice v kruhu, klub temu pa kruh nebi smel biti nič dražji. Sedaj pa država pobere več davka od kruha kot je cena pšenice.

Še en primer: leta 1992 je bila cena mleka 24,20 tolarja, nafte 36 tolarjev, kar je 1,5 litra mleka na 1 liter nafte. Enako so se podražili vsi ostali stroški ( repromaterial ), stroji. Zato je po Prekmurju živinoreja skoraj propadla, zemljišča pa posebno po Goričkem začnejo zaraščati gozdovi.

Noben drugi poklic ni tako podcenjen. V državi pa imamo preveč birokracije. Že g. Pahor je povedal da je polovico birokracije preveč . Tudi kmet mora izpolnjevati neke papirje ki so brez koristi. Pa beremo v časopisu da nekaj ton kruha konča v smeteh. Torej kruh ni predragi. Ali bi se poznalo v ceni kruha če bi kmet dal zastonj pšenico ? : samo par centov. Pred 20 leti smo kmetje štrajkali pa so bile boljše cene . Sedaj bi morali štrajkati, pa ne smo slovenski tudi evropski in drugi. Enako je pri vsej drugih pridelkih; koruza, živina, mleko itd. En primer: če gresta mož in žena k frizerju je osnovno striženje 30€. Če bi sedaj kmet plačal z pšenico, bi moral dati štiri 50 kg vreče z pšenico. Cena pšenice za kg je 12 -17 centov jaz sem vzel povprečno ceno 15 centov. Kaj pa sedaj kmet dobi kmet za 100kg pšenice ? : en pralni prašek !!! V kmečkem glasu sem prebral: »Da kljub nekim podporam za kmete se premalo mladih odloča za kmetijski poklic.« Saj si mladi znajo preračunajo da pri takih cenah ne zaslužijo nič in morajo delati tudi po 12 ur in več pa tudi nedelje in praznike.

Na Radgonskem sejmu jem prisostvoval pri okrogli mizi. »Poštena prehranska veriga.« Bilo je nekaj govorcev a noben ni omenil kmeta. Pa saj je kmet vendar prvi v tej prehranski verigi ki največ dela za najmanj plačila. To je strahovito izkoriščanje. Najprej sem vprašal če vejo za ceno pšenice, kruha, in nafte iz leta 1992, nobeden ni vedel. Eno uro sem poslušal pa sem bil zelo razočaran, kar sem jim tudi povedal. Povedal sem jim tudi to kar sem zgoraj napisal, če je to pošteno, da kmet v tej prehranski verigi dobi samo 6%. Pa nisem dobil nobenega odgovora.  

 Martin Horvat, Bogojina

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine