Nedotaknjen! Naj se ne dotakne
ga nihče, prišel ukaz je z vrha,
pa če je še takšen prasec, mrha,
vanj se, vanjo naj nihče ne vtakne.
Brez dotikov, stroga je zapoved,
je nedotakljivost prva norma,
nedotaknjenost nje vidna forma,
za otroke trapasta pripoved.
Nekaj časa še otrok verjame,
a ko zraste, stvar se ga dotika,
vedno bolj pravica ga zamika,
se dotakne je, jo v roke vzame.
Ko dotika se je, se mu gabi
in spoznanje naglo ga prešine,
da lahko nedotakljivost mine,
če na pravem mestu se jo zgrabi.
Bo pravica, ko bo nedotaknjen
brez dotikanja, a efektivno,
nedotaknjeno in neprizivno
obvisel, pod njim bo stol spodmaknjen.
In ne bo sledov ugotovljivih,
nedotaknjeno bo prizorišče,
našel brez dotika bo, kar išče
prvi v vrsti teh – nedotakljivih.
