»Ni več Tita, dragi borci moji,
šel je naš predsednik, odkorakal,
a naslednika je le dočakal,
ga skrojil povsem po meri svoji.
Ni kak Aleksander niti Edi,
prav pobožno mož se imenuje
je v priimku križ, a kar je huje,
Marijan ima ime na sredi.
Za priložnost vsako bo primeren,
šel naprej po Titovi bo poti,
na tej poti zlepa se ne zmoti,
po potrebi ateist bo veren.
Ni več Tita, vzel slovo tovariš
in tako dejal je ob slovesu:
»Temule sledite na drevesu,
ti pa, Marijan, glej, kako krmariš!«
Kaj naj rečem še, kar kranjski Janez
borčevsko poveljstvo je zapustil,
kar se stric brkat širokoustil,
šlo nam je na slabše vse do danes.
Zdaj je moral nov predsednik priti,
Titovim pristašem da dokaže,
da je z vsakim dnem samo še laže
globlje še od Tita potoniti.
