Romarski pohod po novi poti,
pot je svete Franje in pa Pavle,
od bolnišnice tja do karavle,
se molitev porojeva sproti.
Čudna vendar romarska je združba,
ki se navdihuje pri svetnicah
in pomoč ki išče pri zdravnicah,
čudna vodi romarje okužba.
Čudno je, ko gruča ateistov
kar naenkrat silno malikuje,
dohtarici sveti v zvezde kuje,
na pohod gre četica marksistov.
Še bolj čudno, ko na čelu vrste
židovski nevernik se šopiri,
vero v sveti boj pravični širi
in v vrednote bojda silno čvrste.
Sveti Franji Žid se priporoča,
sveto Pavlo v ustih preobrača,
k njima po navdih se v mislih vrača
in o spreobračanjih poroča.
Ranjeni so se spreobrnili,
Židova je nova rdeča vera,
nanjo naš nevernik se opira,
češ da s tem so vse nas odrešili.
Prava je resnica čisto druga,
vrača v čase se spomin krvave,
ko ljudi pokončne, trdne, zdrave
je morila strašna rdeča kuga.
Sveto Franjo skoraj so kamnali
tistikrat ti isti ateisti,
zdaj pred zgodovino radi čisti
bi pokvarjenci se pokazali.
Sope, hrope Žid, je ves v ekstazi,
sveti Franji ko se prilizuje
in pred sveto Pavlo ko vzdihuje,
vsak hinavščine obraz opazi.
