Kdo je rekel, da je ne varujem
dobro meje svoje lastne hiše,
sem ograjo si postavil više,
prostor zdaj uspešno nadzorujem.
Sosed Lah pa se mi pritožuje,
da pri meni je izredno stanje,
pomanjkljivo moje varovanje,
le na kaj Lah sosed namiguje?
Da ušli so krti in podgane
z mojega, mi rekel je, terena,
da visoka je postala cena
in da vse to ga presneto stane.
Daj no, Lah, kaj vendar natolcuješ!
Mešana patrulja mačke moje
in mačkona tvojega je svoje
naredila, kaj zdaj negoduješ?
Da postavil, praviš, boš ograjo
in podgane vse da mi boš vrnil,
preden se dodobra bom obrnil,
vse da boš nagnal jih v mojo stajo.
Kaj me briga, to ni moja staja,
še manj hiša, sem samo najemnik,
sodrge vseh vrst kot tak prevzemnik,
nista mar mi plot in ne ograja.
Tukaj namreč sem zato nastavljen,
ptiče da strašim, ob petkih gagam,
dokler pač docela ne omagam,
za strašilo tepcem sem postavljen.
In ko pride, Lah moj, moja ura,
pritožuj se, bratec, komur hočeš,
tudi če bentiš in če se zjočeš,
ne zaleže, takšna sem natura.
Vse se ti bo, Lah, zagotovilo,
jamstva boš dobil prav vsa želena,
ko menjava nova bo storjena,
mesto mene drugo bo strašilo.
