2 C
Ljubljana
četrtek, 4 marca, 2021

Čarovnik iz Oza: MAVRIČNO VPRAŠANJE

V kroglo gleda demokratka dnevno,
kaj prineslo bi ji odrešitev,
kaj stori naj, na oblast vrnitev
da bi doživela spet odmevno.

 

Socialna sem, sem kakor mati,
za ranljive bolničarka nežna,
toda sila neka sredobežna
stran me nosi, bratje demokrati.

Socialni smo mi vsi, je kot pribito,
da pomoč sprejeli bi prav vsako,
pa dodatek in še kaj enako,
to volivcem kajpak sploh ni skrito.

A ne gre, prehude so težave,
krogla več odgovora ne daje,
sociala se odkrito maje,
ko napenjamo vse sile zdrave.

Mavrica, poglejte, se mi bliža,
kot parada je in vsa ponosna,
to bila lahko bi stvar donosna,
mojim ranam kakor dva obliža.

Socialna brž se ji pridruži
in ponosno se v oranžno dene,
da del mavrice bo, v hipu sklene,
pa četudi se lahko okuži.

Paradira spredaj kakor tista
Dorothy v Čarovniku iz Oza,
le da vodi jo samo nervoza,
neučakanost in ihta čista.

Po rumeni poti tja s strašilom,
pločevinkom in plašljivim levom
se odpravi s silno jezo, gnevom,
lastnim se priklanja navodilom.

Ko parada dvakrat zaokroži
in nikjer ni Oza ne ponosa,
demokratka ko ostane bosa,
bratom socialnim se potoži:

“Kje je Oz, zakaj me tja ne vodiš,
mavrica oranžna ti paradna?”
Tak dobi odgovor: “Ker osladna,
hipokritska si in večno blodiš.”

Zadnje novice

Sorodne vsebine