Piše: Alenka Orel, društvo Zlata Slovenija
To ni več politika. To ni več “satira”. To je odkrito hujskanje, normalizacija nasilja in javno linčanje političnega nasprotnika. Obesiti podobo človeka – pa naj bo to kdorkoli – in to širiti po družbenih omrežjih z všečki in navdušenjem, je civilizacijsko dno.
In zdaj se državljani upravičeno sprašujemo: Kje je policija? Kje je tožilstvo? Kje so vsi tisti silni varuhi “sovražnega govora”, ki običajno skočijo že ob napačnem pogledu ali besedi? Očitno je v Sloveniji problem le, če misliš drugače. Če pa nekoga simbolično obešaš, si očitno deležen celo zaščite in aplavza.
Če bi bila na vrvi podoba koga z “druge strani”, bi že gledali izredne oddaje, nujne seje in parade moralne panike. Tako pa – tišina. Udobna, selektivna, politično koristna tišina.
Država, ki tolerira javno glorifikacijo nasilja nad političnimi nasprotniki, nevarno drsi v prostor sovraštva in brezpravja. Demokracija ni obešalnik za drugače misleče.
In morda še kanček ironije: v Sloveniji očitno ni več treba spoštovati zakonov – dovolj je, da si ideološko “na pravi strani”. Potem tudi vrv postane umetniška instalacija.
