Piše: Andraž Grad
Župan občine Škofljica Primož Cimerman je, kot sam pravi, »zelo netipičen« župan. Čeprav ne prihaja iz političnih vod in nima političnih ali kakšnih drugih »botrov«, je zmagal na lanskih občinskih volitvah, kjer se je za županski stolček potegoval še s štirimi protikandidati.
Pravi, da so občani v njem prepoznali nekoga, ki jih bo znal povezati in realizirati vizijo razvoja Škofljice, ki bo koristna tako za posameznike in različne interesne skupine kot tudi za gospodarstvo in kmetijstvo. Po njegovem mnenju si ljudje želijo nekoga, ki ni obremenjen z ideološkimi prepričanji, saj imajo dovolj deljenja na »vaše« in »naše«, temveč zna v ospredje postavili korist občine, občanov in občank. Župan Cimerman je resnično neodvisen, saj ne pripada nobeni ideologiji. Kot pravi, mu tovrstna identifikacija ne pomeni ničesar, zato z lahkoto premošča politične ovire in delitve. Verjame, da je pomembno v skladu z zdravo kmečko pametjo prepoznati dobre in slabe stvari ne glede na to, iz katerega političnega pola prihajajo. Verjame, da je treba v ospredje postavljati družino in vedno delovati za dobrobit otrok in zanamcev. Pri opravljanju različnih nalog ceni predvsem znanje in sposobnosti, obenem pa opaža, da slednji nista več vrednoti, saj danes določene položaje zasedajo osebe, ki jim nikakor niso kos, saj nimajo potrebnih izkušenj in znanja. Zato, kot pravi, »pod pretvezo enakopravnosti kot družba počasi tonemo«. Z njim smo se pogovarjali o tovrstnih temah in o dogajanju v sami občini Škofljica.
Gospod Cimperman, prihajate z gospodarskega področja. Kako to, da ste se odločili presedlati na lokalno politiko?
Po več kot petindvajsetih letih uspešnega dela v gospodarstvu sem si želel svoje znanje in izkušnje uporabiti za širše dobro. Obenem bi morala biti naloga vseh nas, da lastno življenje pripeljemo do največjih potencialov. Na mojo kandidaturo in sedanje županovanje ne gledam kot na neko tekmovanje, ampak realizacijo tistega, kar jaz lahko največ naredim iz svojih potencialov, ne samo zase, ampak tudi za druge. Veliko so pri moji odločitvi seveda imeli tudi številni prijatelji, ki so me spodbudili h kandidaturi in podpirali ves čas. Tudi danes. Pogosto rečem, da so me do te odločitve pripeljali božja previdnost, vesolje ali usoda, kar je pač komu bližje. V ekstremno kratkem času, za kandidaturo sem se namreč odločil le dva meseca pred volitvami, sem sestavil program in ekipo, s katero smo dosegli ta izjemen rezultat. Tudi po zaslugi že omenjenih pravih znanj in izkušenj.
Potem ste naredili zanimivo potezo, da ste imenovali dva podžupana, enega iz Gibanja Svoboda in enega iz SDS. Kako deluje ta koalicija?
Žal se danes še vedno prepogosto delimo na leve in na desne. Tudi mene sprašujejo, komu pripadam. Pa sem si rekel, dobro, bom tudi jaz delil, in sicer na tiste, ki delajo in to dobro, ter tiste, ki ne delajo. Tako sem vprašal občinska svetnika iz Gibanja Svoboda in SDS, ali bosta lahko delala skupaj in ali bosta lahko delala z mano. Politična prepričanja me ne zanimajo, zanima me samo, ali bomo kaj premaknili, na bolje, seveda. Zato nisem nikoli razumel, zakaj je bil nekdo proti nekemu dobremu projektu samo zato, ker ga je predlagala nasprotna stran. Takšno delovanje ne vodi nikamor in je škodljivo za vse.
Povejte nam, katere so trenutno glavne investicije v občini in kakšna je gospodarsko-podjetniška situacija v Škofljici?
Trenutno največ pozornosti posvečamo ureditvi prometa skozi občino, saj vsako jutro poslušamo o kolonah vozil. Za naslednje leto pripravljamo vse potrebno za začetek gradnje nove železniške postaje, dveh krožnih križišč in podvoza pod železniško progo. Seveda pa se širi tudi poslovno-obrtna cona, v kateri je kar nekaj močnih podjetjih. Med najbolj znanimi je visokotehnološko podjetje Lumentum, vsi pa poznamo tudi podjetje Hoja, ki izdeluje vezane tramove. Veliko je manjših in prav tako pomembnih podjetij, kot so SBS, Terra-RB, Von, MM Surgical, Platana Prelesje, Mesarstvo Blatnik, če naštejem le nekaj teh, ki delujejo v okviru cone. Ne smemo pa pozabiti na Pekarno Pečjak, ki že skoraj 40 let pomembno zaznamuje tako gospodarsko kot druga področja v Škofljici.
Kot ste že omenili, se Škofljica sooča s problematiko prometnih zamaškov. Povejte nam kaj več o tem in kakšne bi bile najboljše rešitve. Imate v občini še kakšno drugo perečo problematiko, ki bi jo izpostavili?
Največ pozornosti namenjamo urejevanju prometa in infrastrukture, saj se celotna kočevska regija v Ljubljano steka preko naše občine. Iščemo različne alternativne oblike in nove poti, najtežji zalogaj zaradi zapletov z naturo 2000 je povezovalna cesta po barju, ampak tudi tukaj bomo našli rešitev.
Škofljica ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Kaj bi izpostavili na področju vaše zgodovine in kulture ter katere so druge zanimivosti občine?
Škofljica je bila vedno neko križišče za poti na dolenjsko proti Metliki in Kočevju in še danes je tako. Iz moderne zgodovine lahko izpostavimo Jožeta Privška, glasbenika in skladatelja mnogih najbolj popularnih slovenskih popevk. Zgodovinsko pa je najbolj znan pisatelj in duhovnik Fran Saleški Finžgar, ki je leta 1903 ustanovil prvo šolo v vasi Želimlje, kjer še danes deluje škofijska gimnazija. Izjemno lep in poln potenciala je tudi dvorec Lisičje iz prve polovice 16. stoletja, ki ima kar pestro zgodovino, med drugim je bil tam konec 16. stoletja zasajen največji rastlinski, botanični in pomološki vrt na Kranjskem.
Kako je s turizmom v občini, bi izpostavili kakšne občinske prireditve in lokacije, zanimive za turiste? 1. septembra imate tudi občinski praznik … Kakšen program pripravljate?
Na občini se turizem še razvija, saj smo več ali manj spalno in primestno naselje, kamor so se ljudje preselili zaradi bližine glavnega mesta in narave, ki jo je v izobilju. Posledično je to občina z največ priseljevanja, zato tudi imamo največjo šolo v Sloveniji, skoraj 1400 otrok. Imamo Svarunovo pot, ki je močno povezana s Finžgarjevim delom Pod svobodnim soncem. Zaradi Finžgarja in prve šole je tudi občinski praznik povezan s prvim dnem novega šolskega leta. Ker je takrat res veliko aktivnosti, ga tradicionalno obeležujemo drugo soboto v septembru. Skozi prve dni v mesecu septembru bodo na programu številni dogodki, v organizacijo katerih bo vključena lokalna skupnost v najširšem pomenu. 16. septembra sledi zaključek z res enkratno prireditvijo in pravim praznovanjem ter druženjem ob nastopu Dejana Vunjaka.
Kako sodelujete s sosednjimi občinami?
Glede na to, da nas je kar nekaj novih županov, mislim, da se že čuti nov veter. Razumemo, da ne more vsak gledati samo na svojo občino, ampak se moramo povezati in točno to počnemo. Povezani smo vse od Kostela do Ljubljane, seveda še posebej s sosednjimi občinami, Ljubljana, Ig, Velike Lašče in Grosuplje, in imamo miselnost, kar je dobro za soseda, je dobro tudi zame. Iščemo kompromisne rešitve in sodelujemo pri izvedbi projektov. Zato je sodelovanje nujno.
Vaš slogan je »Škofljica smo ljudje«, vzpostavili pa ste tudi posvetovalno telo. Povejte nam kaj več o tem …
Ker občina Škofljica nima ne vem kakšne zgodovine in posebne vloge, razen kot križišče pomembnih povezovalnih poti, in je obenem najbolj rastoča občina v Sloveniji, največji poudarek dajem prav ljudem, ki tukaj živijo. Škofljica ima ogromno prebivalcev, ki so v svojem življenju že veliko dosegli, imajo odlične rezultate, znanje, moč, izkušnje in povezave. Zaradi nezainteresiranosti družbe in nespodbudnega okolja ter deloma življenjskega tempa se v lokalnem okolju do sedaj niso zelo angažirali. To si želim spremeniti. Ker nočemo biti samo spalno naselje, sem poleg občinskega sveta ustanovil še posvetovalno telo župana, kamor sem povabil vse, ki želijo biti v lokalnem okolju aktivni in s skupnimi močni prispevati k razvoju občine. Zopet pod geslom, če delam za soseda, delam zase. In tako sem povabil vse te ljudi, da postanejo pripadni in aktivni člani naše občine, saj je individualizma vse preveč in premalo druženja. In odzivi so bili res nad pričakovanji. Zakaj ne bi vsega tega znanja uporabili v skupno dobro? Samo politiko pustimo ob strani.
Izpostavljena stavka:
»Glede na to, da nas je kar nekaj novih županov, mislim, da se že čuti nov veter. Razumemo, da ne more vsak gledati samo na svojo občino, ampak se moramo povezati in točno to počnemo.«
»Nikoli nisem razumel, zakaj je bil nekdo proti nekemu dobremu projektu samo zato, ker ga je predlagala nasprotna stran. Takšno delovanje ne vodi nikamor in je škodljivo za vse.«
