Piše: Andraž Grad
Občina Mozirje leži ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino in je znana predvsem zaradi čudovitega parka cvetja Mozirski gaj.
V Mozirju se prav tako veliko gradi, hkrati pa gre za pomemben trgovski in upravni center Zgornje Savinjske doline s staro in bogato zgodovino. O razvoju občine smo govorili z županom Ivanom Suhoveršnikom.
Mozirje je starodavna naselbina še iz rimskih časov. Kaj nam lahko poveste o razvoju in zgodovini vaše občine?
Občina Mozirje ima bogato zgodovino, ki sega v rimske čase in je v določeni meri povezana tudi z mesti, kot sta Celje oziroma Celeia ali Ljubljana oziroma Emona. V Zgornjo Savinjsko dolino naj bi bili takrat naseljevali zlasti upokojene legionarje. Poti, ki so bile vezane na Emono in Celeio, naj bi tekle tudi skozi Zgornjo Savinjsko dolino proti Vranskemu in Trojanam. Mozirje se prvič omenja leta 1146. Samo ime verjetno izhaja iz nemščine. Mosir namreč pomeni močvirje, saj je bilo naše območje včasih precej močvirnato. Leta 1318 se prvič omenjajo trške pravice, leta 1581 pa je dobila občina Mozirje grb. S trškimi pravicami so povezani tudi sejmi, dan sejma pa je bil na dan svetega Jurija, 24. aprila. Iz tistega časa izhaja tudi to, da imamo občinski praznik na Jurjevo, 24. aprila. Zatem je v 16. in 17. stoletju prišlo do veliko požarov, in to predvsem zaradi številnih lesnih gradenj in slamnatih streh.
Kdaj dobi Mozirje prve župane?
Od leta 1850 ima naša občina tudi redne župane. Pred tem so jo vodili predvsem sodniki in tajniki, od 1850 pa imamo dokumentirane župane. Občina Mozirje je do osamosvojitve obsegala celotno Zgornjo Savinjsko dolino, potem pa je nastalo na tem območju kar sedem novih občin. Do leta 2007 je občina Mozirje vključevala tudi Rečico ob Savinji, a je ta od tega leta samostojna občina. V preteklosti je bilo v Mozirju veliko obrtnikov, ki so zaznamovali življenje, po drugi svetovni vojni pa se je v naši dolini začela razvijati industrija. Tako so v naseljih Nazarje, Ljubno in Gornji grad nastale industrijske cone. Mozirje pa je ostalo predvsem trgovsko in upravno središče center, precej pa je tudi kmetijstva. Do danes tako v Mozirju ni kakšne velike industrije. Imamo precej obrtnikov, nimamo pa industrijske cone. Smo torej bolj upravno in trgovsko središče. Hkrati precej narašča število prebivalstva, zaradi česar prihaja v občini do več novih investicij.
Mozirje je tudi pomembno središče Zgornje Savinjske doline. Kakšno vlogo igra kraj danes v tem delu Slovenije?
Omenil sem že, da je Mozirje upravni in trgovski center. Včasih smo bili tudi središče celotne Zgornje Savinjske doline, danes pa se vse občine razvijajo ločeno, kar je po mojem mnenju dobro. Razvoj poteka uspešno v vseh okoliških občinah, vključujoč eno najmanjših občin v Sloveniji Solčavo. Za samo Mozirje pa lahko rečem, da je v Sloveniji in v tujini najbolj znano po čudovitem parku cvetja Mozirskem gaju in v zadnjem času v sklopu parka tudi po božični zgodbi, kjer je bilo letos približno milijon šesto tisoč prazničnih lučk. Božična bajka traja od začetka decembra pa do praznika Svetih treh kraljev v januarju. Je tudi zelo obiskana, zlasti prihajajo mlajše družine. Mozirje je seveda znano tudi po smučarskem rekreacijskem centru Golte pa tudi po reki Savinji.
Kaj nam lahko poveste o zdajšnjih projektih in gradnjah, ki potekajo v občini?
Končali smo z graditvijo krožišč. Regionalna cesta gre namreč od Sotenskega proti Logarski dolini in na njej smo skupaj z Direkcijo za ceste končali kar pet krožišč. Gre za velike projekte v občini. Ker imamo pet krožišč, danes radi rečemo, da smo olimpijsko mesto. Sicer je bilo od leta 2003 pa do danes na novo zgrajenih okrog sto petdeset stanovanj. V Podrožniku so tako nastali štirje bloki, zatem je bila stavba stare občine v trškem jedru, kjer je bila nekdaj občinska uprava, dokler se ni leta 2006 preselila na zdajšnjo lokacijo, prav tako spremenjena v stanovanjsko stavbo, stanovanjski blok pa je bil zgrajen tudi na Brdcih.
Kateri so glavni razlogi za nove investicije?
Zaradi naraščanja števila prebivalstva smo se odločili za investicije, kar nekaj pa imamo odobrenih tudi sredstev. Naj grem po vrsti: prizidek k šoli, ki bo vseboval dva dodatna razreda in zbornico, obnavljal pa se bo tudi stari del šole, potem energetska sanacija celotne šole, ki je velik zalogaj, medtem ko smo za prizidek prejeli tudi sredstva ministrstva za šolstvo. Energetska sanacija se bo udejanjila na podlagi javno-zasebnega partnerstva že letos ali pa prihodnje leto. Še en velik projekt je prizidek k vrtcu, saj je zaradi večjega števila otrok vrtec precej poln. S to investicijo bomo pridobili novo kuhinjo in dve novi enoti, tudi enoto, ki bo namenjena predvsem otrokom s posebnimi potrebami. Tudi za ta projekt smo pridobili sredstva, saj zavod pokriva tako občino Mozirje kot tudi občino Rečica ob Savinji. Glede teh projektov je sicer vsaka občina omejena le na en projekt, vendar pa smo na podlagi tega, da gre za pokrivanje dveh občin, tudi tu pridobili sredstva. Zatem je tu še projekt z že »precej dolgo brado«. Gre za prizidek h kulturnemu domu, za novo stavbo, kjer bodo novi prostori knjižnice, ki se zdaj sooča s prostorsko stisko. Hkrati bo v stavbi prostor za Godbo Zgornje Savinjske doline, ki je prepoznavna in zelo uspešna ter nujno potrebuje sodoben velik prostor za vaje. V spodnjem delu pa bo prostor za domoznansko zbirko, čitalnico in muzej. Nekaj sredstev za ta projekt bomo dobili tudi z ministrstva za kulturo.
To so torej glavni projekti
Gre za tri velike projekte glede gradnje v letošnjem letu. Projekt, ki ga bomo končali poleti, pa je druga faza čistilne naprave. Čistilna naprava sicer dobro deluje, so pa težave z odvozom odpadkov, kar je zelo velik strošek. Zato smo se odločili za novi dehidrator in za usedalnik, skladišče, kjer se bodo odpadki usedali in osušili. Čistilno napravo finančno pokrivajo tri občine; Mozirje, ki krije glavni del, Nazarje in Rečica. V letošnjem letu končujemo tudi kanalizacijski sistem znotraj aglomeracije. Nadalje bi omenil še obnovo Praprotnikove ulice, kjer v stanovanjih in stanovanjskih blokih živi največ prebivalcev. Obnovljena bo infrastruktura, vključujoč kanalizacijski sistem. V letošnjem letu moramo vsekakor veliko postoriti. Intenzivno obnavljamo tudi zdravstveno postajo, kjer smo po vrsti let prizadevanj končno dobili še eno zdravnico. Letos bomo verjetno začeli graditi tudi kolesarsko stezo iz Saleške doline do naselja Ljubija v občini Mozirje. Projekt bo vodila direkcija za ceste. Gotovo pa ne bo šlo brez občinskega vložka.
Kaj nam lahko poveste o kulturnih dejavnostih v Mozirju?
Imamo Muzej Mozirje in Mozirjani, sedaj pa si prizadevamo, da bi ga preselili na novo lokacijo. Tako v občini kot v samem naselju Mozirje imamo tudi več kulturnih društev. Čeprav zaradi epidemije v zadnjih letih na tem področju nismo bili zelo dejavni, imamo številne kulturne dogodke.
Kako pa je z razvojem turizma?
Naše turistično društvo letos praznuje 130-letnico. Tudi na splošno imamo zelo stara društva, ki so bila ustanovljena okoli leta 1890, pa če govorimo o planinskem, turističnem ali gasilskem društvu. Turizem, ki ga želimo še bolj razvijati, se veže predvsem na smučarski center Golte, kjer si zelo prizadevajo, da bi poleg zimskega ponudili tudi letni turizem, in to jim zelo dobro uspeva. Golte je zamenjalo več lastnikov, trenutno pa je v slovenskih rokah. Lastniki precej vlagajo v sam center in hotel. Vesel sem, da je zadnjih nekaj let oživela tudi tako imenovana gozdna šola. Na območju ob vstopu v našo dolino, ki ga je, potem ko je bilo po osamosvojitvi zapuščeno, dala v najem Športna unija, je sedaj odličen kamp, ki se bo razvijal in že pomaga k razvoju turizma v občini. Pred nekaj leti smo zgradili tudi nov turistični informativni center v središču Mozirja. Že prej pa sem omenil Mozirski gaj, ki ga skozi vse leto obišče približno sto tisoč obiskovalcev. Zanimiva je tudi reka Savinja, ki je priljubljena med ribiči tudi iz Avstrije in Nemčije. Vsekakor smo občani ponosni na urejenost kraja, saj skoraj vsako leto dobimo priznanja Turistične zveze Slovenije pri ocenjevanju trgov in naselij.
Kako sodelujete z drugimi občinami v Zgornji Savinjski dolini?
Imamo redne sestanke glede različnih potreb in projektov. Na določenih projektih odlično sodelujemo. Dober primer tega je že omenjena čistilna naprava. Velik skupni projekt, ki nas čaka, je vodovodni sistem Letošč, pri katerem sodelujejo vse občine Zgornje Savinjske doline razen Luč in Solčave. Zdi se mi, da pri teh projektih, kjer je potrebno sodelovanje, ni nobenih težav. Vsak župan si seveda prizadeva za čim več sredstev, kar nam po celotni dolini kar uspeva.
Kako ste zadovoljni z delom zdajšnje vlade?
Največje projekte smo imeli v obdobju 2004–2008, v času podobne vlade. Takrat smo zgradili športno dvorano s pomočjo sredstev, gradili smo trško jedro, kar je bil velik projekt, občina se je preselila na zdajšnjo lokacijo v upravni center, kjer so skupaj vse javne službe, zavod za delo, sociala in tako naprej. Zgradili smo tudi prvo krožišče. Žal je potem prišlo do krize in do menjave vlad. Če se pomaknemo na zadnji dve leti, moram reči, da sem zelo zadovoljen. Projektov, ki sem jih prej naštel, gotovo ne bi mogli speljati brez sredstev, ki jih na razpisih pridobimo od ministrstev, in brez zvišane povprečnine. Za našo občino lahko rečem, da laže dihamo in izvedemo kakšne večje projekte. Sem zelo zadovoljen, saj smo v tem času veliko pridobili.
