Piše: Lea Kalc Furlanič
Težave pri ravnanju z odpadki so kot zimzelena melodija – ponavljajo se že vrsto let. Težko je namreč najti pravo formulo, ki bi zagotavljala ustrezno, predvsem pa okolju prijazno ločevanje, predelavo, odlaganje vseh vrst odpadkov. Slednjih v Sloveniji letno nastane 7,7 milijona ton, vsak prebivalec v povprečju na leto proizvede skoraj 500 kilogramov komunalnih odpadkov.
V letu 2020, ko smo v večji meri kot kadarkoli prej delali od doma, se je letna količina vseh nastalih odpadkov zmanjšala, pravijo na statističnem uradu. Posledično se je povečala količina komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Sicer je bila po zadnjih podatkih statističnega urada količina vseh vrst odpadkov 7,7 milijona ton, količine gradbenih odpadkov so s 4,5 milijona tonami predstavljale 59 odstotkov vseh nastalih odpadkov. Sledili so komunalni odpadki s 13 odstotki in odpadki iz termičnih procesov z 12 odstotki.
Prebivalec Slovenije v povprečju proizvede skoraj 500 kilogramov komunalnih odpadkov, največ (642 kg/prebivalca) jih nastaja v savinjski statistični regiji, sledita ji osrednjeslovenska s 553 kg in goriška s 502 kg na prebivalca. Najmanj komunalnih odpadkov nastaja v koroški statistični regiji, 317 kg na prebivalca. Od celotne količine komunalnih odpadkov jih je bilo malo več kot 741.000 ton ali 72,2 odstotka zbranih ločeno.
Komunalna podjetja imajo največ težav z odvozom plastičnih frakcij, saj jih prevzemna podjetja ne zmorejo prevzeti toliko, kot jih nastaja. Te frakcije se zato (balirane) čezmerno kopičijo v zbirnih centrih, za kar morajo komunalna podjetja za povrh še plačevati kazni. Druga pogosta težava je premajhna ozaveščenost uporabnikov za ločevanje odpadkov, tako da morajo komunalni delavci namesto njih ločevati frakcije, to pa podraži storitev.
Nova okoljska zakonodaja nadvse dobrodošla
Nova okoljska zakonodaja prinaša nekaj rešitev tudi na področju ravnanja z odpadki. Katere so najpomembnejše, smo vprašali predsednika Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijana Zupanca. »Ključna sprememba je proizvajalčeva razširjena odgovornost, ki predvideva, da morajo biti vsi stroški odstranjevanja izdelka po uporabi (odpadek) vključeni v ceno proizvoda. Ta sprememba zahteva od podjetij drugačni pristop pri načrtovanju izdelkov in vnaprejšnje rešitve za ostanke izdelka po koncu njihove uporabne dobe. Ta sprememba zahteva tudi pomembne spremembe podsistemov ravnanja z odpadki (ločevanje odpadkov, zbiranje, logistika, recikliranje, evidentiranje količin, doseganje okoljskih ciljev …).«
In kako bodo te novosti, nova določila vplivali na dosedanjo prakso ravnanja z odpadki v Sloveniji? Za občane predstavljajo spremembe okoljske zakonodaje na eni strani pričakovane nižje stroške zbiranja komunalnih odpadkov, ker bodo stroške zbiranja odpadkov, ki bodo vključeni v proizvajalčevo razširjeno odgovornost, pokrili proizvajalci, pojasnjuje Zupanc. In dodaja: »Na drugi strani pa se bo uveljavilo načelo, da povzročitelj plača, kar pomeni, da bo občan, ki je bolj nagnjen k večji potrošnji, nosil skozi ceno proizvoda tudi večji delež stroška za odstranjevanje odpadkov.«
Za podjetja, katerih izdelki bodo vključeni v proizvajalčevo razširjeno odgovornost, pa predstavljajo spremembe okoljske zakonodaje predvsem izziv, da spremenijo percepcijo dosedanjega ravnanja z odpadki in potrebno zavedanje, da bodo skozi ekomodulacijo (modeliranje izdelkov, tako da bodo uporabljeni reciklabilni materiali ter zmanjševanje čezmerne rabe naravnih virov) gradili na razvoju njihove konkurenčnosti, je še nazoren sogovorec. In sklene: »Za občine in občinske gospodarske javne službe predstavljajo zakonodajne spremembe izziv, kako pri občanih znova vzbuditi okoljsko zavest in dvigniti kakovost ločenega zbiranja tako, da bodo ločeno zbrane frakcije odpadkov kar najbolj čiste.«
Država je preprečila okoljsko katastrofo
Ali se zaradi sprememb zakonodaje na zbornico komunalnega gospodarstva po nasvet oziroma pomoč že obračajo komunalna podjetja? Predsednik zbornice pravi, da za zdaj še ne. Vendar ocenjuje, bo morala vlada v najkrajšem času sprejeti podzakonske akte, ki bodo natančneje določali pravila za ravnanje s posebnimi tokovi odpadkov, ki bodo podvrženi proizvajalčevi razširjeni odgovornosti. »Implementacija teh podzakonskih aktov v delovanje komunalnih podjetij bo od njih zahtevala prilagoditev njihovih poslovnih procesov. Takrat bomo skupaj v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva iskali najbolj optimalne rešitve.«
O novi zakonodaji še pravi, da je opozorila na probleme, s katerimi so se na področju deljene proizvajalčeve odgovornosti komunalna podjetja soočala vse od leta 2008 dalje. V zadnjih letih so ti problemi eskalirali do ravni, da je morala država intervenirati in zagotoviti skoraj 15 milijonov evrov za preprečitev okoljske katastrofe. »S tega vidika v zbornici vsekakor podpiramo načelne rešitve, ki so zapisne v novem zakonu o varovanju okolja (ZVO-2). Opozarjamo pa, da je za vzpostavitev delujočega sistema opravljenega šele približno tretjino dela. Ključni so podzakonski predpisi, ki bodo natančneje določali ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov. Ti podzakonski predpisi morajo biti domišljeni in oblikovani tako, da bodo operativno izvedljivi in bodo zagotavljali doseganje zastavljenih okoljskih ciljev.«
Ob tem izpostavi, da pa jih je zelo presenetila odločitev državnega zbora, ki je naložil izjemno kratek čas za vzpostavitev kavcijskega sistema v Sloveniji. »Na neizvedljivost tega v samo nekaj mesecih smo opozarjali že pred sprejetjem zakona. Avstrija na primer si je vzela dve leti časa, da ta sistem na podlagi analitičnega pristopa dodobra premislijo in bodo implementirali takega, ki bo tako ekonomsko kot praktično najbolj optimalen za njihove razmere. Za vzpostavitev dobrih sistemov ne obstajajo bližnjice,« je nekoliko kritičen Zupanc.
Slovenija ima najnižji delež odloženih odpadkov
Kako je z odlaganjem odpadkov v Sloveniji na odlagališča? Je to še vedno najustreznejša praksa ali bi bilo bolje, če bi država to sistemsko uredila s sežigalnicami? Odlaganje odpadkov na odlagališčih je po hierarhiji ravnanja z odpadki najmanj zaželeno ravnanje z odpadki. V Sloveniji smo na tem področju med uspešnejšimi državami, saj spadamo med države z najnižjim deležem odloženih odpadkov. Ker pa nimamo zadostnih kapacitet za energetsko izrabo odpadkov, jih po visokih cenah izvažamo v druge države, te pa jih s pridom izkoristijo za proizvodnjo elektrike in toplote, s katero se poceni ogrevajo gospodinjstva. Pomanjkanje objektov za energetsko izrabo odpadkov v Sloveniji nam povzroča nacionalno škodo tako iz energetskega kot tudi ekonomskega vidika. Zato je nujno treba tudi na področju energetske izrabe odpadkov postati samozadostni. Čim prej moramo po načelu najboljših tehnologij zgraditi ustrezne objekte za energetsko izrabo odpadkov, je prepričan Zupanc. Glede sprejemljivosti takih objektov v Sloveniji pa so mnenja zelo različna, nadaljuje Zupanc: »V Zbornici komunalnega gospodarstva zagovarjamo stališče, da mora biti načrtovanje teh objektov transparentno in v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, lokalnim prebivalstvom ter zdravniško stroko. Le tako bomo lahko dosegli ustrezen konsenz glede sprejemljivosti umestitve teh objektov v lokalno okolje.«
