Piše: P. T.
Mednarodna znanstvena konferenca »Za človeka gre«, ki jo je letos že dvanajstič organizirala nova univerza Alma Mater Europaea – ECM in je potekala med 8. in 12. marcem v Mariboru, je bila počaščena tudi z obiskom na najvišji ravni – med gosti je bila namreč podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica.
Dubravka Šuica (1957), državljanka Republike Hrvaške, članica HDZ in Evropske ljudske stranke, je bila med letoma 2013 in 2019 evropska poslanka, od leta 2019 pa je evropska komisarka oz. podpredsednica Evropske komisije, pristojna za demokracijo in demografijo. V Zagrebu šolana profesorica angleščine in nemščine je bila v preteklosti tudi županja Dubrovnika in poslanka v hrvaškem parlamentu. Letos ji je pripadla čast, da je uradno odprla mednarodno konferenco »Za človeka gre«, ki je bila posebej posvečena trajnosti in dostojanstvu. Soorganizator konference je vsako leto Evropska akademija znanosti in umetnosti, ki je tudi ustanoviteljica mednarodne univerzitetne mreže Alma Mater Europaea. Slednja je prek Evropskega centra Maribor po petnajstih letih delovanja tudi uradno postala univerza.
Tri ključne besede
Demokracija, blaginja in varnost so tri ključne besede, ki se v zadnjem času pojavljajo kot glavne teme pred evropskimi volitvami junija letos in tudi kasneje skozi novo petletno mandatno obdobje Evropskega parlamenta in Evropske komisije. »Vse se vrti okoli demokracije, blaginje in varnosti,« je dejala. Znanje o demografiji in oblikovanju politike lahko pomaga pri soočenju z izzivi prihodnosti in s priložnostmi, ki so pred nami, je spomnila. Že od začetka mandata Evropske komisije v sedanji sestavi je bilo v ospredju tudi vprašanje demografskih trendov. Tu in tam namreč demografskih sprememb niti ne opazimo, čeprav so povsem očitne. Tudi evropski voditelji se zato vse bolj zavedajo pomembnosti teh sprememb, saj jih je treba odkrivati in upoštevati, preden bo prepozno. Zato se je treba izogniti napakam. »V preteklosti smo storili kar nekaj napak,« je priznala evropska komisarka. Tako so se prepozno odzvali na podnebne spremembe, zato je sedaj precej bolj zapleteno izvajati prehod, a to je tudi priložnost, da »prevzamemo vodilno vlogo«, je dejala.
Pomembnost evidentiranja prebivalstva
»Delo Evropske komisije na področju demografije je tesno povezano s temami vaše konference,« je v nadaljevanju dejala Dubravka Šuica. Razprave na konferenci lahko pomagajo, kako opazovati, razumeti in ukrepati na teh področjih. »Evidentiranje prebivalstva je ključno za razumevanje naše demokracije, gospodarstva in družbe kot celote,« je opozorila podpredsednica Evropske komisije. S podatki podprto evidentiranje prebivalstva je glede na zdajšnjo geopolitično situacijo ključnega pomena za obravnavanje vpliva krize – ne glede na vrsto krize. »Za nekatere so podatki alarmantni, jaz vidim poziv k ukrepanju,« je dejala. V nadaljevanju je komisarka omenila dve demografski poročili, enega so izdelali takoj na začetku mandata, nato so sledila poročila po brexitu, covidu ter po začetku ukrajinske krize. »Vidimo razlike in spremembe,« je dejala in spomnila na delo drugih komisarjev pri poenostavitvi demografskih sprememb pri oblikovanju politik v odboru. V preteklosti je tako Evropska komisija zagnala Atlas demografije, interaktivno orodje za upravljanje znanja, ki pomaga oblikovalcem politik in vsem državljanom pri opazovanju, spremljanju in predvidevanju demografskih sprememb, saj vsebuje veliko število uporabnih podatkov. To orodje je uporabno, ker ga lahko uporabljamo za vsak kraj, tudi za slovenske občine. Vsaka politika je dejansko lokalna, je spomnila Šuica in izpostavila svojo nekdanjo funkcijo županje Dubrovnika. Zato je dobro imeti dostop do teh informacij.
Evropa izumira
V nadaljevanju je komisarka opozorila na to, da bo do leta 2070 po sedanjih trendih Evropa pokrivala le 4 odstotke svetovnega prebivalstva, a hkrati želi imeti vodilno vlogo. »Kako bomo lahko imeli vodilno vlogo le s štirimi odstotki svetovnega prebivalstva?« se je vprašala. Lahko se sklicujemo na robotiko in umetno inteligenco, toda nemogoče je zamenjati človeka, je dejala. Ne gre le za številke in statistiko, gre za človeka. Vsi podatki o rojstvih in smrtih v neki državi so v pristojnosti držav članic in vanje pogodba o EU ne posega, zato je naloga sektorja Evropske komisije za demografijo predvsem delovanje v širšem pomenu demografije. Evropska komisija zato pomaga posameznim članicam, regijam in mestom pri izvajanju kohezijske politike in uporabi teh instrumentov.
V EU ni dovolj delovne sile, zato bo težko konkurirati Indiji, Kitajski in ZDA.
Komisarka Dubravka Šuica ob tem opozarja na zelo močan trend staranja, obstaja v Evropi. Leta 2023 je številka svetovnega prebivalstva dosegla osem milijard, delež Evrope pa se je zmanjšal, saj se njeno prebivalstvo stara. Vendar gre tu tudi za prehod od staranja k dolgoživosti. Razveseljivo je dejstvo, da smo v zadnjih petdesetih letih Evropejci povprečno življenjsko dobo podaljšali kar za deset let. To je pomemben dosežek, zato je Evropa tudi kontinent dolgoživosti. Staranje predstavlja breme, medtem ko dolgoživost navdihuje, je dejala Šuica. Starati pa se začnemo že od rojstva naprej. Zato je tudi dojemanje visoke starosti danes drugačno, ker se je življenjska doba podaljšala. Po sedanjih trendih bo polovica otrok, ki se rodi v tem času, dočakala celo starost 100 let, kar je veliko za naš gospodarski položaj. Zato promovirajo vseživljenjsko učenje. Velikokrat se namreč diplome, ki smo jih dosegli, ne ujemajo z aktualnimi potrebami trga dela, saj je izobraževanje precej počasnejše od napredka tehnologije in zlasti umetne inteligence. Zato je treba promovirati vseživljenjsko učenje.
Življenjska doba se zvišuje, z njo pa tudi delovna
V nadaljevanju je evrokomisarka spomnila tudi na težave posameznih držav z upravljanjem pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe. »Če živimo dlje, bomo morali tudi delati dlje,« je spomnila. Ta izjava sicer ni prav priljubljena v času pred volitvami, vendar obstajajo ljudje, ki so pripravljeni delati dlje, je dejala Šuica in pokazala nase. Vendar sistemi zdaj omejujejo delo nekje do 64. leta, dvigovanje te meje pa sproža proteste. Tu bi veljalo razmisliti o novih možnostih za ljudi, ki želijo delati dlje: ali je to fleksibilen delovni čas, morda prostovoljstvo itd. Do sedaj smo imeli življenje razdeljeno v tri faze: prva je izobraževalna, druga delovna in tretja upokojitvena. Zaradi daljše življenjske dobe se je pridružila še četrta, zato je velik izziv, kako preživeti leta, ko smo zdravi.
Podpredsednica EK je spomnila tudi na dejstvo, da je 27 voditeljev članic EU zadolžilo Evropsko komisijo, da pripravi orodje demografije iz zornega kota konkurenčnosti. V EU namreč ni dovolj delovne sile, zato bo težko konkurirati Indiji, Kitajski in ZDA, zato je EK izdelala to orodje s štirimi stebri. Gre za uporabo orodij, ki jih že imamo, vendar jih vlade v EU vse ne izkoriščajo dovolj. Denimo: za žensko ne bi smel biti problem, da bi se morala odločati med službo in otroki, zato je treba razviti infrastrukturo, ki ji bo pomagala. Tudi ženske imajo svoje diplome in življenjepise, vendar ta čas osem milijonov Evropejk ni na trgu dela, ker morajo bodisi skrbeti za svoje starše, bodisi za svoje otroke, infrastrukture, ki bi jim omogočila delovno kariero, pa ponekod ni ali je premalo razvita. Potem so tu mladi, ki imajo sicer diplome, vendar nimajo potrebnih digitalnih in »zelenih« znanj, zato jih je treba dodatno izobraževati. Prav tako s svojim dohodkom ne morejo priti do svojega stanovanja, kar je tudi posebna tema, je spomnila Šuica. Tretji steber so starejši, mnogi od njih so še vedno pripravljeni delati. Če pa se prehitro upokojijo, lahko nastanejo ugodni pogoji za beg možganov. Tudi zato je treba vzpostavljati medgeneracijsko pravičnost in medgeneracijsko solidarnost. Sedaj smo v položaju, ko že štiri generacije bivajo skupaj, od prastarih staršev do pravnukov. Zato je treba preurediti naš pravni sistem, ki je še vedno prilagojen razmeram iz starih časov, ko te po 70. letu starosti ni bilo več. Težko vprašanje je, kaj početi z 90-letnikom v službi, če je še vedno sposoben, a je to prepuščeno posameznim državam članicam, zato EK lahko daje samo priporočila.
Obstaja pa še četrti steber demografije, glede katerega smo zelo občutljivi. To so zakoniti migranti iz tretjih držav, ki jih moramo ločevati od nezakonitih, pravi Šuica. Tu ne gre samo za beg ljudi iz tretjih držav, ampak tudi za kroženje, saj ti ljudje pridejo po določena znanja, ta pa nato lahko uporabijo v domovini.
Pomen posvetovalne demokracije
In demokracija? Kot pravi evropska komisarka, je težava, ker obstajajo znotraj EU skupine ljudi, ki se čutijo zapostavljene in za to krivijo demokracijo. Toda ni kriva demokracija, ampak demografske spremembe. Zato je treba tudi podeželje narediti privlačno. Tu velja izpostaviti tudi t. i. posvetovalno demokracijo, šolski primer tega pa je Konferenca o prihodnosti Evrope, ki je trajala dve leti. Na njej je sodelovalo 800 izbranih mladih ljudi iz vseh članic EU. Konferenca je oblikovala 49 predlogov, ki so sedaj vključeni v delo EK. Tu so seveda še drugi problemi, denimo glede institucionalne reforme EU, kjer je treba začeti s pogajanji o novi pogodbi in doseči soglasje, za kar bo čas po volitvah. Ker prevladuje mnenje, da je Bruselj nekakšen mehurček, je treba dati državljanom EU občutek, da so slišani.
Video:
