Piše: Petra Janša
Bil je sončen novembrski dan, ko sva s fotografinjo obiskali videmskega župana Branka Mariniča, sicer nekdanjega poslanca SDS v DZ. Za pravo predstavo, kaj so v občini postorili, so naju odpeljali na teren. Najbolj so ponosni na sanacijo velikega plazu v Halozah.
Plazovi v Halozah so ob neurjih pogosti in za te kraje običajni. Zdaj v občini Videm končujejo sanacijo velikega plazu iz leta 2011, zaradi katere bo mlada družina v Halozah mirno spala. »V treh letih mojega mandata bomo sanirali kar šest plazov, tri večje in tri manjše. Vrednost sanacij je milijon evrov. Velike sanacije nam je uspelo narediti v sodelovanju z ministrstvom za okolje, ki je na pobudo haloških občin zagotovilo dodaten denar,« pripoveduje Marinič. Vse haloške občine, se pravi Majšperk, Podlehnik, Žetale in Zavrč, so dobile državni denar za sanacijo plazov. Sanacija plazov pa ni glavna problematika. »Težava tega gričevnatega območja je cestna infrastruktura, ker mora za ceste skrbeti občina, te pa še niso vse asfaltirane.«
Ponosni na misijonarja in trte
Na ogled po občini nas je peljal direktor občinske uprave Mirko Šimenko, župan pa nama je med vožnjo poskušal predstaviti glavne dosežke mandatov. »Bomo pa ob koncu naredili še fotografijo v Vidovi kleti. Pravimo ji vrata v vinorodno območje Haloz.« Še preden pa smo se odpravili na pot, sem v vitrini njegove pisarne opazila lepo fotografijo navadnih čiger, ki gnezdijo na reki Dravi. »Knjigo so izdale Dravske elektrarne,« pripomni. Prav tako se mi pogled ustavi na znanem zelenem klobučku zdaj že pokojnega misijonarja Mihe Drevenška. Župan nam pove, da se je ta znani duhovnik minorit rodil prav v Vidmu pri Ptuju in so nanj zelo ponosni. »Letošnje misijonarsko leto je posvečeno prav patru Mihu Drevenšku, našemu rojaku,« nam razloži župan. »Tudi dvorana nad Vidovo kletjo nosi njegovo ime.« Sicer pa je zgradba, v kateri je klet, v lasti videmskih minoritov. Občina je poskrbela za sanacijo stavbe, plačuje pa tudi najemnino, da s tem pomagajo haloškim vinarjem. Poleg te stavbe stoji župnijska cerkev sv. Vida, pod njo pa raste občinski vinograd, v katerem imajo posajenih 5 avtohtonih sort z imeni: ranfol, rumeni rivček ali Zirfahndler, peteršiljka, lipovina in radgonska ranina. »Vseh teh 10 trsov je v letošnjem letu dalo 60 litrov vina,« pove župan.
Najlepša slovenska zastava
»Da dobite malo vtisa, kakšna je naša občina, se bomo odpeljali na ogled.« Občina Videm je namreč sestavljena iz ravninskega dela, značilen pa je tudi hriboviti haloški del, o čemer sva se prepričali tudi s fotografinjo. Na poti sva lahko občudovali eno največjih in najlepših slovenskih zastav v Sloveniji. »Zastavo smo letos podarili Sloveniji za njen 30. rojstni dan. Ni največja, ker si ta čas prvo mesto delimo z Brezjami na Gorenjskem. Pravijo pa, da je naša najlepša, ker je steber prilagojen velikosti zastave. Višina stebra je 25 m, zastava pa meri 6,5 krat 13 metrov. In ko zapiha veter, res lepo zaplapola.« Direktor Šimenko ob tem spomni, da bi država nujno morala spremeniti zakon o izobešanju zastav, župan pa doda, da so na območju celotne občine Videm uredili stojišča za zastave, postavili 65 drogov, izobesili evropsko, slovensko in občinsko zastavo pred javnimi objekti.
O občinskem proračunu
Občina občinski praznik praznuje 15. junija, na god zavetnika sv. Vida, od tod tudi ime občine. »Letos smo praznovanje raztegnili skoraj na tri tedne, saj smo zagotavljali zdravstvene pogoje. Pripravili smo več prireditev, ne samo v središču občine, ampak tudi drugje po občini,« pravi župan Marinič ter doda, da se je ena od teh prireditev dogajala tudi na kraju, kamor smo bili namenjeni, se pravi na kraju sanacije velikega plazu. Med vožnjo nam je župan nanizal nekaj osnovnih podatkov občine. Izvedeli smo, da v občini Videm živi 5.700 prebivalcev. Proračun za leto 2022 znaša 8 milijonov 229 tisoč evrov na prihodkovni strani, na odhodkovni pa nekaj čez 9 milijonov evrov. »To pomeni, da imamo v naslednjem letu na investicijskem delu načrtovanih 5.100.000 evrov, preostalo pa so redni stroški: sociala, osnovne šole, predšolska vzgoja …«
Kakšni so načrti?
Kot pravi župan, bodo v naslednjem letu nadgradili vrtec, energetsko sanirali štiri javne objekte v vrednosti 700.000 evrov, milijon evrov pa je vredna graditev državne ceste skozi Gornji Leskovec proti mejnemu prehodu s Hrvaško. V naslednji finančni perspektivi načrtujejo graditev večstanovanjskega objekta v Zgornjem Leskovcu, in sicer 15 stanovanj, v vasi Pobrežje pa nameravajo zgraditi dve stanovanjski naselji s petimi oz. šestimi hišami. »To načrtujemo z namenom, da obdržimo ljudi v kraju.« V sodelovanju s Perutnino Ptuj načrtujejo dodatno industrijsko cono. »Gre za površino 8 hektarjev zemljišč, ki jih moramo prostorsko še urediti, potem sledi javna prodaja,« pripoveduje Marinič, ki v naslednjem letu predvideva 800.000 evrov izkupička od prodaje. »Želimo si, da bi v ta prostor prišla proizvodnja, ki bi zagotavljala čim več delovnih mest.« In kot zanimivost – v občini so povečali znesek štipendij za mlade z 32.000 evrov na 57.000 evrov. »To pomeni, da se je število nadarjenih štipendistov s prejšnjih 35, ki so ob izpolnjenih pogojih prejeli 90 evrov mesečno, skoraj podvojilo. Pogoja sta, da je štipendist občan in ima odlične ocene.«
Značilna kmetijska dejavnost
Občina Videm meri 80 km². Zanjo je značilna kmetijska dejavnost, predvsem sadjarstvo in vinogradništvo. »Moram povedati, da sadjarstvo nekako izumira. Vse avtohtone sorte jablan so izginile. Pa vendar so na območju KS Leskovec, na Čerinovem, v zadnjih treh letih obnovili velike površine haloške zemlje, kjer so tudi s pomočjo državnih in evropskih sredstev uredili in očistili zaraščene površine ter nasadili avtohtone drevesne vrste jabolk,« doda Marinič.
V Haloze se vračajo mladi
V pogovoru smo se dotaknili tudi velikih težav, ki jih imajo v občini ob poletnih dopustih, ko namesto na mejna prehoda Zgornji Leskovec in Gruškovje tujci vozijo kar skozi njihovo občino, da se ognejo gneči. »Država bi tu morala zagotoviti brezvinjetni prehod na mejnem prehodu Gruškovje, kar se žal ni zgodilo v času, ko so gradili avtocesto Draženci–Gruškovje,« opozori Marinič. »Tako pa se turisti izognejo plačilu cestnine, ko se vozijo skozi našo občino.« Po petnajstih minutah vožnje smo se z ravninskega dela občine začeli vzpenjati po cesti, ki nas je pripeljala v Haloze. »Ta zaselek, ki ga vidite, je v občini Podlehnik, cesta pa pripada naši občini.« Župan pravi, da morajo zaradi tega sodelovati in si pomagati. Med vožnjo opazimo veliko novih stanovanjskih hiš in množico vikendov, ki so po haloških grebenih prav simpatično razmetani. Župan nam pove, da se mladi vračajo v tako imenovane vikende, ki so jih v Vidmu zgradili njihovi starši, ko so se pred desetletji odselili drugam. Sicer pa je v občini Videm razvito drobno gospodarstvo, kot so pleskarji, zidarji, mizarji, veliko občanov pa se vozi na delo v Avstrijo. »Prav v naši občini je največje svečarsko podjetje Sveča, d. o. o. So največji po proizvodnji klasičnih sveč v Sloveniji, sledijo pa tudi napredni razvojni perspektivi na tem področju.« Župan še pravi, da veliko stavijo na kulturo in turizem. V ta namen so se povezali z občinami Rače, Fram, Kidričevo, Starše in Majšperk v destinacijo RAVNO POLJE.
Veseli sanacije velikega plazu
Na poti smo se ustavili, da smo si pobliže ogledali sanacijo v uvodu omenjenega velikega plazu na jugozahodnem delu Haloz. »Cesta je bila še komaj prevozna, po sanaciji, ki je stala pol milijona evrov, pa je varna. Zavrtali smo pilote 12 metrov globoko in jih povezali s sidri.« V projekt so se na koncu vključili tudi otroci, ki so pobarvali skale v bregu. Sicer so gozdovi v tem delu tudi bogato gobarsko rastišče. Preden smo se vrnili na sedež občine, na ogled Vidove kleti, sta naju gostitelja povabila na kosilo v tamkajšnjo Gostilno Svenšek, eno starejših gostiln v občini.
Vidova klet, vrata v Haloze
Vidova klet so vrata v Haloze. »To je promocijski center za okrog 29 vinogradnikov, vinarjev, izključno z območja Haloz. Se pravi, da ti prihajajo iz vseh šestih haloških občin. Na ta način jim pomagamo. Tukaj je tudi sedež Zadruge Haloze,« nama razloži Marinič, ki se pohvali, da tu lahko opravijo civilni in tudi cerkveni poročni obred. »Mladoporočencema damo certifikat do zlate poroke in dve buteljki medenega vina. Prvo buteljko lahko spijeta na poročno noč, naslednjo pa prideta odpret ob zlati poroki. Vsako leto pa lahko prideta pogledat, kako je z buteljko. Lahko pripeljeta prijatelje, znance in pripravita srečanje.«
