Piše: Lea Kalc Furlanič
Gradbena zemljišča za mlade družine, nova industrijska cona, center za zaščito in reševanje, dom starejših občanov, obvoznica, dezinfekcija vodovodnega sistema z UV-žarnicami, dograditev kanalizacijskega sistema, subvencioniranje pridelave mleka in mesa, bolje urejen plovni režim na reki Soči, dodatna parkirišča, prometna razbremenitev središča Kobarida, umetno jezero s hotelom in še kaj so načrti, ki jih že izvaja ali pa pripravlja Občina Kobarid. Župan Marko Matajurc namreč ne miruje, saj želi občini zagotoviti čim večji razvoj.
Marko Matajurc Občino Kobarid, ki v desetih krajevnih skupnostih šteje blizu 4200 prebivalcev in med drugim slovi po muzeju 1. svetovne vojne, smaragdni Soči in planinah ter svetovni kulinariki, vodi prvi mandat. Kakor pove 54-letni župan, doma iz Trnovega ob Soči, prej tudi načelnik gorske reševalne službe v Bovcu, predsednik Planinskega društva Kobarid in Krajevne skupnosti Trnovo ob Soči, je odločitev za kandidaturo sprejel le malo pred volitvami, v to pa so ga prepričali številni pobudniki in podporniki. V drugem krogu je premagal takrat aktualnega župana Roberta Kavčiča. V občinskem svetu je 16 svetnikov, sodelovanje je sedaj, tako meni Matajurc, kar usklajeno. Na vprašanje, ali ima opozicijo, se pošali: »Hm, tako rekoč sem jaz opozicija, saj pri svetnikih pogosto vztrajam pri svojih ciljih, prepričanjih in argumentih.«
Matajurc je župan za ljudi
Tako kot je bil na volitvah prepričan, da ima močan argument za zmago: »Zavzemal sem se za pitno vodo brez klora, ki je rakotvoren. Do sedaj smo zato na osmih od 15 vodohranov razkuževanje vode s klorom zamenjali z razkuževanjem z UV-žarnicami.« Sicer Matajurc želi biti župan za ljudi, politike in njenih delitev ne priznava, saj pravi, da smo ljudje del narave, ki se ne deli na leve in desne. »Županska funkcija mi ne pomeni čast, ampak obvezo delati dobro za vse občane,« izpostavi. Je pa nekoliko razočaran nad nekaterimi predstavniki v občinskem svetu: »To ni opcija, ki bi do sedaj pokazala, da želi konstruktivno sodelovati pri razvoju občine, upam, da v bodoče najdemo skupni jezik, da bomo lahko sodelovali za dobrobit vseh občanov.«
Sodelovanje s trenutno vlado zelo plodno
Dela je v občinski upravi veliko: vodijo številne naložbe, pripravljajo dokumentacijo, se prijavljajo na evropske razpise, iščejo in snujejo potrebne rešitve, gradbišča so živa, sodelovanje s trenutno vlado zelo plodno. Vlada je, denimo, odločila, da bo v Kobaridu zgradila dom upokojencev.
»Dolgo je imela občina za dom pripravljeno zemljišče, projekt pa se ni nikamor premaknil. Sedaj pa smo šli nekajkrat v Ljubljano na pogovore in zadeva se je izšla,« je zadovoljen sogovornik. V sodelovanju z državo bodo v tem mandatu tudi uresničili projekt južne kobariške obvoznice, ravnokar so objavili javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije. Kakor poudarja Matajurc, je v prejšnjih letih država naredila bore malo ali nič za kobariško občino, vse je stalo na mestu.
Povsem samostojno pa so se v občini lotili izgradnje vodovoda v vasi Krn, ki je bilo, tako meni Matajurc, najbrž še edino naselje v Sloveniji brez vodovoda. Poleg tega je župan ponosen, da jim je v tem mandatu uspelo pripraviti projekt novogradnje centra za zaščito in reševanje v Kobaridu. Imajo že gradbeno dovoljenje, računajo še na pomoč države. V centru bodo imeli svoje prostore gorski reševalci, gasilci, civilna zaščita in ostali. Zgradili ga bodo pred vhodom v mesto, naložba je skoraj tri milijone evrov. Gradbeno dovoljenje so pridobili še za povečanje industrijske cone, trenutna je glede na potrebe premajhna, potrebujejo namreč še dva do tri hektarje zemljišč. Nova cona se bo nahajala v bližini centra za zaščito in reševanje.
Mladi bodo lahko gradili 40 hiš
Prvi mož kobariške občine, ta razpolaga z dobrimi petimi milijoni evrov občinskega proračuna, se zelo zavzema tudi za reševanje stanovanjskega problema mladih, zato občina kupuje skoraj tri hektarje zemljišč za novogradnje za mlade družine, območje se nahaja na obrobju mesta v bližini vasi Svino. Tu bo lahko zraslo približno 40 družinskih hiš, cene zemljišč bodo primerne, »saj ni cilj občine, da zasluži, ampak da privabi mlade, oni so najpomembnejši za razvoj občine.«
Trenutno veliko delajo tudi na izgradnji ustrezne prometne infrastrukture, predvsem tiste, ki bi razbremenila središče mesta, zato tudi načrtujejo južno obvoznico v smeri proti Breginjskemu kotu. Poleg tega gradijo razbremenilno cesto med Napoleonovim mostom in kampom Lazar.
Župan je v proračun za leto 2022 vključil subvencioniranje mleka in mesa kmetom – načrtujejo, da bi občina kmetom subvencionira do 20 centov na liter mleka in en evro na kilogram mesa. »Podatki za lansko leto kažejo, da so v kobariški občini kmetje pridelali dobrih 600 tisoč litrov mleka in 40 ton mesa.« Župan je prepričan, da bodo s to potezo oživili podkrnske planine in planine pod Matajurjem. Občina teži k povečanju pridelave mleka in mesa tudi zaradi preprečevanja zaraščanja krajine. Približno 170.000 evrov načrtujejo proračunskih sredstev za te subvencije.
Sicer v Kobaridu gradijo svojo ponudbo na konceptu zelenega butičnega turizma, ne pa množičnega. Najboljša zgodba, ki jo lahko pišejo, je ravno povezava med turizmom in kmetijstvom.
Sočo želijo predvsem obvarovati
Seveda je reka Soča eden glavnih turističnih magnetov, a če jo bodo nenadzorovano in preveč lahkotno nudili v uporabo, opozarja Matajurc, utegne izgubiti svojo neokrnjenost. »Zato moramo vse tri občine skupaj, tudi bovška in tolminska torej, zasnovati ustreznejši plovni režim, ki bi reko obvaroval pred množičnim turizmom. Doslej se še nismo poenotili, smo pa mi iz Kobarida zagotovo za ostrejši režim. Do Soče moramo namreč biti spoštljivi in predvsem skrbeti, da z omejitvami ohranimo njeno privlačnost.«
Poleg vodnih športov na Soči je na Kobariškem privlačno tudi kolesarjenje. Skupaj z državo delajo kolesarko pot med Kobaridom in Bovcem, sicer ima direkcija za ceste v občini Kobarid trenutno odprtih kar več gradbišč – krožišče na začetku Kobarida,pripravljalna dela pod Tonocovim gradom in za razbremenilno cesto med Napoleonov mostom in kampom Lazar, v zaključni fazi so dela na odseku Livek-Livške ravne, projektirajo južno obvoznico, kolesarsko stezo med novim krožiščem do Kobarida, pa med Kobaridom in mejnim prehodom Robič ter nadaljevanje kolesarske poti med »Veliko rejdo« in Trnovim ob Soči. Prav tako se projektira obnova ceste s komunalno ureditvijo skozi vas Potoki, v breginjskem kotu obnova ceste med Breginjem in mostom na Nadiži. V občini si prizadevajo, da bi središče Kobarida zaprli za promet in da bi pri Planiki uredili parkirišče za obiskovalce muzeja, Kozjeka in ostale. Dostop do zdravstvenega doma, ki je bil prej desetletje predmet tožbenega postopka, je skoraj urejen. Matajurc je na podlagi dogovora z lastniki zemljišča služnost uredil zelo hitro. V prihodnosti ima župan še nekaj idej, na primer omogočiti izgradnjo hotela zainteresiranemu zasebniku, ki bi ga postavili ob reki Idrijci in s tem zadostili vse večje povpraševanje po hotelskih namestitvah. Ena od idej je tudi postavitev spomenika vsem žrtvam 1. svetovne vojne z razglednim stolpom na vzpetini Ozben. Veliko so naredili v tem mandatu, veliko še želijo narediti, zato na koncu vprašamo župana, ali bo še kandidiral? “Ja, ljudje me nagovarjajo in kandidiral bom predvsem zato, ker imamo še veliko projektov odprtih, še veliko idej in ciljev, ki bi ob uresničitvi bili v korist prebivalcev naše občine,” sklene župan.
