Piše: Andraž Grad
Podjetje Kostak s sedežem v Krškem se ukvarja predvsem s komunalnimi storitvami, pa tudi z gradbeništvom. Prizadeva si predvsem za učinkovito ohranjanje čistega okolja.
Izvirno je šlo za komunalno podjetje, ustanovljeno v Krškem leta 1954. Danes je 43-odstotni delež podjetja v lasti Mestne občine Krško, 3,5-odstotni delež si lasti Občina Kostanjevica, preostali delež pa je v rokah več zasebnih pravnih in fizičnih lastnikov. O razvoju in dejavnostih podjetja smo govorili s predsednikom uprave Miljenkom Muho.
Podjetje Kostak se je sprva ukvarjalo predvsem s komunalnimi storitvami. Katere tovrstne storitve opravljate danes?
Izvajamo dejavnosti gospodarske javne službe, ki vključuje storitve kolektivne rabe (vzdrževanje cest, javna razsvetljava, zelene površine itd.) kot tudi storitve individualne rabe (pitna in odpadna voda, odpadki, 24-urna dežurna služba ipd.), ki so zelo pomembne za vsakega občana. Mislim, da smo v tem uspešni. S tem pa se strinjajo tudi prebivalci Krškega, ki so nam na letni anonimni anketi ocenjevanja teh storitev od mogočih pet ocen dodelili oceno štiri, torej prav dobro.
Močno se osredotočate tudi na ozaveščanje glede okolja.
V sklopu teh dejavnosti smo zavezani tudi okoljskemu ozaveščanju prebivalcev. Na področju ločevanja odpadkov, ki ga razvijamo od leta 2000, smo eno prvih in vodilnih podjetij v Sloveniji. Danes v Krškem in v Kostanjevici ob Krki ločujemo približno 70 odstotkov odpadkov; tu gre za papir in kartonsko embalažo, mešano embalažo, steklo in druge odpadke, kot so biološko razgradljivi odpadki in mešani komunalni odpadki. Spadamo med vodilna in cenovno zmerna komunalna podjetja z zelo dobrimi rezultati na tem področju.
Kostak pa je tudi gradbeniško podjetje. Kaj nam lahko poveste o tem?
Gradbeništvo je za nas prav tako pomembna dejavnost, ki smo jo v zadnjih dvajsetih letih zelo razvili. Sodelovali smo pri graditvi dveh hidroelektrarn na spodnji Savi in izvedli gradbena dela na številnih projektih tako v krški kot v drugih občinah in regijah – od kolesarskih stez na Goriškem do stanovanj v Ljubljani. Gre za segment, kjer smo neposredni izvajalec javnih razpisov ali pa se pogajamo z zasebnimi naročniki. V preteklosti so nas tako najela podjetja Adria Mobil, Tovarna zdravil Krka, Transporti Kastelec in drugi vlagatelji.
Hkrati na tem področju tudi investirate.
Imamo tudi lastne investicije, kar pomeni, da smo lastniki zemljišč, na katerih gradimo stanovanja. Rad bi izpostavil predvsem 29 stanovanj, ki smo jih zgradili v Krškem za potrebe republiškega Stanovanjskega sklada in krške občine. Ta stanovanja so bila zgrajena v času koronske krize, danes so vsa oddana. Tudi v Ljubljani imamo lastno investicijo. Pred dvema letoma smo namreč končali projekt Zelene Jarše, kjer smo zgradili 113 stanovanj, ki so bila vsa prodana, še preden so bila končana. Hkrati smo kupili tudi 1,2 hektarja zemljišč za 157 stanovanj ob Šmartinski cesti, ki jih bomo marca prihodnje leto predali uporabnikom.
Ste tudi podizvajalci ameriškega podjetja Holtec.
Ponosni smo, da ta čas postavljamo objekt za suho skladiščenje izrabljenega goriva v Nuklearni elektrarni Krško, saj smo glavni podizvajalec ameriškega podjetja Holtec. Pri izvedbi prehajamo v sklepno fazo. Gre pa za enega najzahtevnejših objektov, ki se ta čas gradijo v Sloveniji. To bo namreč skladišče za visoko radioaktivne odpadke, izrabljene gorilne palice torej, ki se iz bazenov odložijo v sistem suhega skladiščenja. Smo glavni gradbeni izvajalec in usposobljeni za zahtevnejše projekte, tako da imamo potrebne kompetence za izvedbo takšnih storitev. Prav tako imamo vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, prilagojen zahtevam ameriškega predpisa 10 CFR 50, dodatek B, ki nam omogoča, da gradimo objekte, povezane z jedrskimi elektrarnami.
Če se vrneva k komunalnim storitvam, ste vodilno podjetje za recikliranje v Sloveniji.
Leta 2011 smo postavili svojo prvo sortirnico za odpadke. Od 2014 pa do 2021 smo na tem področju s tristo tisoč evrov prometa prišli na približno trideset milijonov evrov, s čimer smo postali vodilno podjetje v Sloveniji za obdelavo odpadkov in proizvodnjo alternativnih goriv. To pomeni, da mešane komunalne odpadke prevzemamo iz občin Krško, Kostanjevica na Krki, Brežice, Sevnica kot tudi iz Komunale v Novi Gorici, ki pokriva pet občin, pa tudi iz Sežane, Logatca, Tolmina in še nekaterih drugih občin. Treba je poudariti, da trajno odlagamo manj kot pet odstotkov odpadkov letno, vse drugo se reciklira ali pa porabi za energetsko izkoriščanje odpadkov. Tako dejansko v največji meri delujemo in prehajamo v krožno gospodarstvo. Hkrati obdelujemo mešano komunalno embalažo, ki jo prevzamemo od embalažnih družb in jo kot reciklante oziroma surovine prodajamo na trgu teh materialov.
Kostak ima tudi več hčerinskih podjetij, ki delujejo tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
V okviru delniške družbe Kostak je ta čas približno 500 zaposlenih, v skupini Kostak pa je okoli 650 delavcev. Skupino Kostak sestavlja ob matičnem podjetju več hčerinskih družb, med njimi podjetje Gitri v Ljubljani, ki ima zaposlenih 50 strokovnjakov za visoko gradnjo, podjetje HPG Brežice, ki se ukvarja tako z gradbeništvom kot tudi s kmetijsko proizvodnjo in hortikulturo, podjetje Kostak BAU, ki deluje v Nemčiji in izvaja gradbene storitve, potem Kostag, podjetje, ki je registrirano v Beogradu in je pred kratkim končalo pomemben projekt na kanalizacijskem omrežju v Leskovcu. Hkrati pa delamo na tem, da naše znanje o obdelavi odpadkov in tehnologije prenesemo na enega od centrov v Srbiji. Prav tako je v postopku preoblikovanje naše podružnice v Zagrebu, Kostak GTS. Za projekte na območju Hrvaške imamo ta čas sklenjene pogodbe v vrednosti 30 milijonov evrov za izvajanje kanalizacijskih in vodovodnih omrežij ter sanacije odlagališč. Tu je še hčerinska družba e-Posavje MEDIA, ki s portalom Eposavje.com in lastno TV-produkcijo informira javnost o novicah in dogodkih v Posavju.
Kaj nam prinaša novi zakon o varovanju okolja, ki je bil nedavno sprejet?
Za nas je eno zanimivejših področij embalaža, za kar je zakon vzpostavil tri velike novosti. Ena je podaljšana odgovornost proizvajalca, ki je vsekakor potrebna za doseganje ustreznih okoljskih ciljev. Upamo, da bo sam zakon postavil na prvo mesto doseganje teh ciljev. To pomeni, da bomo obravnavali, kaj je najbolj sprejemljivo iz okoljskega in ne s profitnega vidika. Pri tem si bomo prizadevali najti način, kako je neka dejavnost lahko donosna brez uničevanja oziroma sežiganja odpadkov, ki ga lahko nadomesti recikliranje. Sežig in energetsko izkoriščanje odpadkov pa bi uporabili le za tisto, kar se ne da drugače uporabiti. Potem prinaša zakon tudi novost – kavcijski sistem. Kostak je sicer skupaj z drugimi centri za obdelavo odpadkov član Gospodarskega interesnega združenja Slovenije za ravnanje z odpadki. Naš predlog je bil dveletni moratorij, in če v tem času ne bi dosegli zadanih okoljskih ciljev, bi prešli na kavcijski sistem, saj gre za sistem, kjer bodo občani še dodatno finančno obremenjeni. Ne trdimo, da takšen kavcijski sistem ni dober, le da imamo danes določeno komunalno gospodarsko infrastrukturo, zaradi katere se ne moremo primerjati na primer s Hrvaško, saj tam nimajo nobene primerne infrastrukture, ki bi jim omogočala drugačne rešitve. Tretja stvar, ki pa je v zakonu zelo dobra, je, da dejansko skuša rešiti stanje, ko je občan dvakrat plačeval isto stvar – naprej je plačal embalažo ob nakupu proizvoda in drugič kot storitev za prevzem odpadne embalaže.
Za kaj točno gre pri tem?
To pomeni, da je občan z nakupom plastenke v trgovini že plačal tudi ravnanje s to plastenko. Ko je porabil njeno vsebino, jo je odvrgel v mešano embalažo, ki jo odvažamo mi ali katera druga komunala. Vendar pa mora s tem občan znova plačati za pobiranje embalaže izpred svoje hiše, torej je dejansko plačal dvakrat. Mislim, da gre ta zakon v smeri, da bo občan v takšni situaciji plačal embalažo le enkrat, v trgovini. To bo vplivalo tudi na trgovca, ki bo moral to všteti v ceno ali pa uporabiti embalažo, ki se lahko reciklira.
Kakšni pa so načrti podjetja za prihodnost?
Najprej bi omenil novi center za obdelavo odpadkov, ki bo vreden okoli 30 milijonov evrov in bo omogočal obdelavo oziroma ravnanje z odpadki z minimalnim vplivom na okolje. Vsi odpadki bodo skladiščeni v pokritih prostorih in s kontroliranimi procesi, najsodobnejša tehnologija pa bo omogočala doseganje okoljskih ciljev. Naslednji pomemben projekt, ki ga bomo končali v začetku prihodnjega leta, je zgraditev stanovanjske soseske Šmartinska ploščad I. s 157 stanovanji. Smo v postopku pridobivanja dovoljenj za naslednjih sto stanovanj za Šmartinsko ploščad II. Pred nami je tudi projekt graditve 28 stanovanj v središču Beograda. Tu je še načrtovana sončna elektrarna moči 2,0 MW na starem odlagališču, zdaj pa čakamo spremembo zakonodaje, ki bo to omogočila. Zatem se bomo lotili projekta vzpostavitve še dveh sončnih elektrarn, saj moramo na tem področju vsi kar največ narediti. Sodelujemo tudi pri projektu Srebrne pametne vasi na lokaciji Senovo pri Krškem. Zagotovo pa si bomo pri vseh načrtih prizadevali še naprej za trajnostno in okoljsko odgovornost. Brez te danes namreč ni prave razvojne strategije niti pravega razvoja.
