Piše: Lea Kalc Furlanič
Kljub pestri sestavi občinskega sveta vrhniški župan Daniel Cukjati z ekipo uspešno uresničuje za občane in kraj pomembne načrte, ki so dolgo stali v občinskih predalih oziroma so njihovo mesto zavzeli projekti, bolj všečni posameznikom.
Poleg gradnje zdravstvenega doma, prizidkov k šolam in južne obvoznice bodo v tem mandatu začeli graditi še nove športne stavbe, dislocirani enoti doma za starejše občane in »kolesarko«, pripravili pa bodo tudi načrte za severno obvoznico in za ureditev območja Močilnik. 42-letni prvi mož Občine Vrhnika je prepričan, da je prioriteta vsake lokalne skupnosti kakovostno družbeno življenje. »Raje zgradimo kakšen meter ceste manj in več denarja namenimo družbenim dejavnostim,« je dejal v pogovoru za Demokracijo.
Vsi svetniki soglasno podpirajo večje projekte
Daniel Cukjati, ki je bil pred županovanjem tri mandate občinski svetnik SDS in je v občinskem zavodu za šport, kulturo in turizem skrbel za področje športa, je na županskih volitvah zmagal v drugem krogu. Po prejšnjem županu, ki je občino vodil dva mandata in je simpatizer leve politične opcije, so občani, kot kaže, nekoliko spremenili miselnost ter podprli Cukjatija. Občinski svet po Cukjatijevi oceni zdaj deluje usklajeno. Na to kaže tudi dejstvo, da so v zadnjem času vsi svetniki soglasno podprli večje projekte, pomembne prostorske akte, rebalans ter proračun za leto 2021 in za drugo leto. »Za občane so preveč pomembni, zato jim tudi opozicija ni nasprotovala,« izpostavi vrhniški župan. Vendar, dodaja, vseeno ne gre zlahka, saj občino veliko prijavljajo na KPK in druge inšpekcijske službe. »Lahko pa hitro ocenimo, iz katerih krogov te prijave izhajajo, saj vemo, kdo dobro pozna določene vsebine, na katere so vezane prijave. Z njimi se kar uspešno soočamo, podpira nas tudi javnost, celo volilna baza opozicije je malo okrcala svoje svetnike, češ, kaj se gredo,« še pojasni. In doda: »Trudim se biti čim bolj odprt, vključevati vse enako. Denimo, obnovili smo grobnico NOB.« Pozitivno je še, da je pri sprejemu proračunov in pomembnih prostorskih aktov pridobil tudi podporo svetnikov SD in DeSUS-a, kar je precej olajšalo delovanje občinskega sveta. »A v predvolilnem letu pričakujem, da se bo nasprotovanje nekaterih svetniških skupin povečalo. Na roko nam sicer gre, da je vlada desna in se mediji več ukvarjajo z njo, nas župane pa pustijo bolj na miru,« se pošali sogovornik.
Najprej so rešili slabo zapeljan načrt dozidave ZD
Katere projekte, ki so prej dolgo stali v občinskih predalih, so uresničili ali jih izvajajo v Cukjatijevem mandatu? »Najprej smo morali takoj v dokončanje izgradnje zdravstvenega doma (ZD); v prejšnjem mandatu so ga namreč začeli delati, med gradnjo pa je šel gradbinec v stečaj, z novo sestavo občinskega vodstva smo podedovali zaprto gradbišče. Slabost projekta je bila, da so prizidek delali nad in k obstoječi stavbi ZD, kar je pripeljalo do slabih delovnih pogojev za preostale zdravstvene programe. Zato je bilo nujno to čim hitreje urediti. Reševali smo zaplet s propadlim gradbincem in njegovimi podizvajalci ter sam projekt, ki je bil od začetka slabo peljan. Na to je opozarjal že občinski nadzor. Kljub vsem težavam nam je uspelo zgodbo uspešno zaključiti. Sam projekt smo celo pocenili za slabega pol milijona evrov,« je zadovoljen.
Zdravstveni dom je zdaj operativen. Tudi vse zdravstvene storitve imajo polno pokrite, razen zobozdravstva, kar pa je težava vse Slovenije, pravi župan. Nadaljuje, da so v slabih treh letih mandata sezidali tudi dva prizidka k osnovnima šolama Ivana Cankarja in Antona Martina Slomška. In začeli so večji projekt južne obvoznice. Zanj je vso projektno dokumentacijo pripravila občina in s tem stopila do direkcije za infrastrukturo. Zamisel je sicer stara 20 let, a uresničujejo jo šele zdaj. Stala bo 3,5 milijona evrov, približno 700.000 evrov bo prispevala občina. Hkrati so začeli z umeščanjem v prostor in s projektiranjem severne obvozne ceste; če se bo odvijalo s tako dinamiko, kot se zdaj odvija pri južni, je prepričan, da bo narejena v naslednjem mandatu. Obvoznica je nujna, ker je Vrhnika preveč obremenjena s prometom. »Ministrstvo za infrastrukturo ima posluh za naložbe, tako da je včasih že težko najti izvajalce. Načeloma smo vse občine zdaj zadovoljne s tako politiko vlade, da daje denar lokalnim skupnostim, ki najbolje vedo, kaj je zanje dobro, in tudi najbolj racionalno porabijo ta denar,« sklene Cukjati.
Sporoča še, da jim je zdaj služba vlade za kohezijska sredstva odobrila 1,6 milijona evrov za »kolesarko« med Vrhniko in Horjulom. Ob tem so še podpisali sofinancerski sporazum z infrastrukturnim ministrstvom za obnovo državne ceste na tem odseku, in sicer v višini šestih milijonov evrov. V tem letu bo predvidoma razpis za izvajalce, naslednje leto naj bi se gradnja začela. Sicer je vrhniški proračun realno visok približno 18 milijonov evrov (prebivalcev pa je 17.400), če imajo več potreb, se zadolžijo. A slednjega ni veliko. »Prvo leto smo morali za izgradnjo prizidka ZD res najeti posojilo, saj je bila občinska blagajna prazna; tako sem tretji dan županovanja podpisal kreditno pogodbo, sicer ne bi mogli izplačati plač v javnih zavodih, česar pa si ne bi želel. Nato smo najeli še milijonski kredit za dokončanje ZD, v zadnjih dveh letih pa se nismo nič zadolžili. A ker smo zdaj sprejeli prostorske akte za športni park, industrijsko cono, Trojico in rebalans proračuna za leti 2021 in 2022 ter bo v izvajanju več infrastrukturnih investicij, bo verjetno potrebno zadolževanje,« o finančni sliki Občine Vrhnika pojasni Cukjati.
Gradili bodo 144 stanovanj in širili obrtno cono
Vrhniška občina je ena redkih v Sloveniji, ki ima pozitivni prirast, tako naravni kot priselitveni. Slednjega je največ zaradi preselitev iz Ljubljane. Vrhnika ima zanimivo geografsko lego in dobro razvito družbeno infrastrukturo: od vrtcev, šol, kulturnega doma, športnih površin do razvitega družbenega življenja. Kar je seveda zanimivo predvsem za družine. »Vendar,« tako župan, »imamo premalo stanovanjskih in tudi družbenih kapacitet, ki bi zadostile povpraševanju. Zato trenutno malo zadržujemo priseljevanje.« Vseeno se bo v naslednjih letih predvidoma gradilo osem stanovanjskih blokov s skupno 144 stanovanji. Gre za zasebnega investitorja, ki mu je občina prostorsko omogočila to novogradnjo.
Omogočila je tudi širitev obrtne cone v Sinji Gorici. Na zadnji občinski seji so sprejeli podrobni občinski prostorski načrt; razširili jo bodo za štiri hektarje. Zamisel je stara vsaj 20 let, vendar je niso uresničili zaradi Nature 2000. »Našo občino je v preteklosti – predvsem zaradi uvedbe varovanega območja Natura 2000 – udarilo pri razvoju, saj je več deset hektarjev stavbnih zemljišč naenkrat sodilo pod režim Nature 2000. Ob uvedbi slednjega je bilo sicer rečeno, da zaradi varovanja narave ne bo bistvenih omejitev, ampak bo predvsem koristilo pridobivanju EU-denarja, a se je izkazalo, da temu ni tako. Zdaj pa bomo poskušali razvoj občine preseliti z barja na hriboviti svet, na manj vredna zemljišča, kar je tudi prav, saj moramo dobra kmetijska zemljišča varovati,« je odločen.
Močilnik ne bo več sramota občine
Koliko jim pri uresničevanju načrtov »pomaga« država oziroma trenutna vlada? Župan poudarja, da ko bo država zgradila še »kolesarko« in obnovila cesto med Vrhniko in Horjulom, bo v Občino Vrhnika samo v zadnjih treh letih vložila približno 12 milijonov evrov, »kar je zelo veliko«. Naniza še druge državne naložbe v njihovi občini, od nove upravne enote, zavoda za zaposlovanje do dnevnega centra za starostnike, ki ga ravno gradijo – država bo skupaj z Domom upokojencev Vrhnika vanj vložila približno 1,5 milijona evrov, poleg tega je za dozidavo šol prispevala slabih 300.000 evrov … »Država je v teh časih ogromno pomagala tako pri državnih stavbah kot naših, občinskih. Ponovno se bo zvišala povprečnina, kar bo za naš proračun pomenilo dodatnih 280.000 evrov, pri čemer se je že lansko leto iz tega naslova prihodek povišal za 600.000 evrov.«
Poleg gospodarskega in infrastrukturnega razvoja občine je trenutna občinska oblast zagreta tudi za razvoj turizma. Ta je bil v preteklosti zaradi vojašnice JLA celo nezaželen, a zdaj ciljajo predvsem na kulturni in dnevni turizem. Zato bolj tržijo Cankarjevo dediščino in zanimive točke za obisk, na primer vrh Planine, kjer je PD Vrhnika postavilo novo planinsko kočo in razgledni stolp, zaradi česar se je obisk na letni ravni nekajkrat povečal. Imajo še druge obiska vredne lokacije, kot so Stari maln, Kotnikovi bajerji in tudi Močilnik. »Trdno smo odločeni, da bomo na območju slednjega po 20 letih zagnali novo turistično zgodbo. Odkupili smo že en del tamkajšnjih zasebnih zemljišč in še jih bomo, zapuščen Močilnik je namreč rakova rana in sramota naše občine,« napoveduje vrhniški župan.
Družbeno življenje je srž kakovostnega bivanja v občini
Župan Daniel Cukjati je po izobrazbi profesor športne vzgoje, zato je vprašanje o skrbi za razvijanje športa v občini še posebej umestno. Že v prejšnji službi je imel to nalogo, zdaj pa ji posveča enako pozornost, saj je trdno prepričan, da je šport ne samo zdrav, ampak tudi na lokalnem nivoju zelo povezovalen: »Družbeno življenje mi res veliko pomeni. Zato smo zdaj povečali proračun za družbene dejavnosti – za šport, kulturo, gasilce … Ocenjujem, da so to tiste dejavnosti, ki dvigujejo kakovost bivanja. Rajši zgradimo sto metrov ceste manj ter namenimo več denarja družbenim dejavnostim. Potreba po njih je zagotovo velika, to opažam tudi sam kot uporabnik. Zato sem dal poudarek temu, da najprej vlagamo v šole in vrtce, saj naši otroci večino svojega časa preživijo v njih in je izredno pomembno, da so kakovostni. Poleg tega se zaradi načina življenja skoraj ne družimo več, razen v organiziranih oblikah.« Vrhnika ima veliko zastopanost vseh športov. A ker infrastruktura v prejšnjih letih ni sledila potrebam, so pripravili nov prostorski načrt za nove objekte v športnem parku, med drugim za večnamensko dvorano in rekreacijski center z bazenom.
Pred županom in njegovo ekipo je še veliko izzivov. Pod črto napove, da bo treba dolgoročno rešiti problem zbiranja komunalnega blata, kar bi, je prepričan, pod svoje okrilje morala vzeti država, kakor tudi sežigalnico. Samo odvoz v tujino ni rešitev. V prihodnje bo treba z javno komunalno infrastrukturo pokriti vsa naselja v občini, pri čemer se lahko nadejajo pomoči iz EU-denarja iz naslednje perspektive. Cukjati si želi nadaljnjih dobrih odnosov z ministrstvom za infrastrukturo in direkcijo za infrastrukturo za realizacijo severne obvoznice.
