Piše: M. Bo.
Živalski vrt Ljubljana je bogatejši za novi par sibirskih tigrov, azijsko levinjo in šest novih vrst živali. Ob tem sporočajo tudi, da so se razveselili mladička mačjih pand.
V petek, ko je v ljubljanskem živalskem vrtu še odmeval koncert ob počastitvi 75-letnice delovanja, je skozi zadnja vrata transporter pripeljal novega samca sibirskega tigra Ussurija, ki je tako zaokrožil pridobitev novih živali, načrtovanih v letošnjem letu. Triletni Ussuri prihaja iz ZOO Kristiansand na Norveškem in se je pridružil samici Arisi iz ZOO Zamošč na Poljskem, ki je v ZOO Ljubljana prispela pred enim mesecem.
Upajo, da se bosta Ussuri in Arisa ujela
»Želimo si, da bo nov vzrejni par kompatibilen in da bi lahko v prihodnjih letih dočakali prve mladiče te karizmatične, a zdesetkane vrste velike mačke, od katerih jih v naravi živi manj kot 500, prav toliko pa tudi v živalskih vrtovih po svetu,« je dejala direktorica ljubljanskega živalskega vrta Barbara Mihelič. Tigra se ta čas navajata na novo domovanje in nove oskrbnike, zato se zadržujeta v notranjih prostorih – obiskovalci bodo največja predstavnika velikih mačk lahko videli predvidoma sredi septembra. Arisa je po besedah direktorice še vedno precej nezaupljiva. »Kolegi pravijo, da je ‘huda kot hren’. Kljub bogatim izkušnjam ostaja tigrica izziv za oskrbnike, ki zdaj upajo, da jim bo pot do njenega zaupanja pomagal vzpostaviti veliko večji in precej bolj umirjeni Ussuri.« Naj ob tem spomnimo, da je pred nekaj tedni v ZOO Ljubljana prispela tudi azijska levinja Jeevane (Živana), ki dela družbo levinji Čaji.
Indokitajska sika, vzhodne kune vrečarice …
Živalski vrt je tako bogatejši za novi par sibirskih tigrov, azijsko levinjo in šest novih vrst živali. Filipinskim kljunorožcem in svinjskim jelenom, ki so jih obiskovalci živalskega vrta spoznali že spomladi, so se letos pridružili še indokitajski jeleni sika, vzhodne kune vrečarice, ovratničarske čaje in jastrebje pegatke. Od novih vrst živali je najredkeje v živalskih vrtovih zaslediti vzhodne kune vrečarice, ki jih poleg ljubljanskega ta čas goji le še osem evropskih živalskih vrtov.
V ZOO Ljubljana se dobro zavedajo pomena ohranjanja ogroženih vrst živali, zato svoje znanje, izkušnje in sredstva namenjajo vedno večjemu številu ogroženih vrst živali, ki so del Evropskih vzrejnih programov (EEP). Ti programi usklajujejo vzrejo ogroženih vrst, skrbijo za genetsko raznolikost ter pomagajo pri ohranjanju in vnovičnem naseljevanju teh vrst v naravo. Tako so letos julija v naravo izpustili tudi prve svoje živali – pet kozorogov, ki bodo skupaj z drugimi obnovili in povezali evropsko populacijo kozorogov v različnih delih Alp.
Mladič mačje pande
V ZOO Ljubljana pa tudi že nestrpno pričakujejo, da bo svoje gnezdo prvič zapustil mladič mačjih pand. To bo predvidoma v septembru, ko bo dopolnil tri mesece.
»Vsi skupaj prosimo obiskovalce, da nam pri dobrodošlici novim živalim pomagajo. Tigra sta se prvič znašla popolnoma sama in zapustila svoji matični legli, mladič pande bo kmalu naredil prve korake ven iz brloga, vse nove živali pa se bodo znašle v neznanem okolju, zato je nujno, da jim omogočimo postopno in umirjeno privajanje,« še pravi Barbara Mihelič.