Piše: Vida Kocjan
Slovenija je močno potresno ogrožena, a se večina javnosti tega ne zaveda, so bili enotni sogovorniki na nedavnem posvetu Zavarovalnice Triglav. Strokovnjaki sicer za nobeno lokacijo v Sloveniji ne morejo izključiti potresa, ki bi povzročil poškodbe. Opozarjajo, da se tveganj premalo zavedamo, čeprav je na voljo več preventivnih ukrepov, ki pa ostajajo neizkoriščeni.
»Potres je naravni pojav, s katerim smo se v Sloveniji, pa tudi v naši okolici že srečali. Zadnji, večji v naši soseščini, je decembra 2020 hudo prizadel območje Petrinje na Hrvaškem. Potresa ni mogoče napovedati vnaprej, nanj vplivati, ga nadzorovati ali preprečiti. Zato je eno najpomembnejših vprašanj, kako se nanj lahko pripravimo,« je bila ena od uvodnih misli na posvetu Zavarovalnice Triglav, poimenovanem Pripravljeni na (ne)predvidljivo: na potresni prelomnici.
Letno okoli 2000 potresov
V Sloveniji letno zabeležijo okoli 2000 potresov, večinoma zelo šibke. Prebivalci jih zaznajo od 150 do 200 letno. Novejše stavbe v Sloveniji so večinoma grajene po ustreznih protipotresnih standardih, težavo pa predstavljajo starejše, je povedal Matjaž Dolšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V prestolnici dodatno težavo predstavlja velika gostota prebivalstva. Na to je opozorila tudi Barbara Šket Motnikar, seizmologinja Agencije RS za okolje. Navedla je, da so potresno najbolj ogrožena območja sicer zahodno od Bovca na meji z Italijo, okoli Idrije in v okolici Brežic.
Napoved ni mogoča, škodo je možno močno zmanjšati
»Žal potresov še vedno ne moremo napovedati, lahko pa s spo- štovanjem preventivnih ukrepov močno zmanjšamo potencialno škodo,« je dejala tudi Barbara Šket Motnikar. Z Matjažem Dolškom sta izpostavila, da je gradbeništvo dovolj razvito za varno gradnjo tudi na potresno zelo ogroženih območjih, zato je mogoče z upoštevanjem mnenj strokovnjakov tveganje precej zmanjšati.
Dolšek je še povedal, da se je »potresno inženirstvo razvilo do stopnje, ko je mogoče oceniti povprečno škodo zaradi potresov na letni ravni ali verjetnost pojava škode v določenem časovnem obdobju; bodisi za posamezno stavbo bodisi za izbrano območje. To odpira nove možnosti upravljanja potresnega tveganja«.
Po njegovem mnenju bi morala država odgovornost za potresna tveganja postopoma prenesti na lastnike objektov. To bi lahko storili s pomočjo tako imenovanih potresnih izkaznic, ki bi po zgledu energetskih nudile informacije o potresni ogroženosti posameznih nepremičnin.
Tveganja se premalo zavedamo
Več preventivnih ukrepov pogreša tudi Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov v Zavarovalnici Triglav. Na posvetu je izpostavil, da je v nekaterih državah obvezno tudi zavarovanje za primer potresa.
V Sloveniji je potresno zavarovana približno tretjina vseh zavarovanih stanovanjskih objektov, pri poslovnih in proizvodnih zgradbah pa se ta delež giblje okoli četrtine. Vsak potres v bližnji okolici povzro- či povečanje povpraševanja po zavarovanju za primer potresa.
»Ne glede na vse se Slovenci premalo zavedamo tveganja na tem področju. Sploh ob upoštevanju dejstva, da smo bili v bližnji preteklosti priča kar nekaj potresom v naši okolici,« je dodal.
Potresno zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav krije tudi škodo zaradi nevarnosti, ki jih posredno povzroči potres, kot sta požar ali eksplozija.
Oglejte si podkast Na potresni prelomnici.
Dostopen je na povezavi: Podkast Pripravljeni na (ne)predvidljivo: na potresni prelomnici (youtube.com)
