Piše: Marjeta Bogataj, foto: Polona Avanzo
Gorenjski muzej v Kranju letos praznuje 70 let. Zadnje desetletje ga vodi mag. Marjana Žibert, ki nam je povedala marsikaj zanimivega.
DEMOKRACIJA: Kako bi na kratko predstavili Gorenjski muzej?
ŽIBERTOVA: Gorenjski muzej je eden največjih muzejev v Sloveniji in ima status pokrajinskega muzeja. Ustanovljen je bil 1. januarja 1953, vendar so si v Kranju zanj prizadevali že na začetku 20. stoletja v okviru Narodne čitalnice. Po 2. svetovni vojni je predvsem po zaslugi velikega kulturnika in prešernoslovca Črtomirja Zorca prišlo do vzpostavitve prvih prostorov Gorenjskega muzeja v Prešernovi hiši. Najprej se je imenoval Mestni muzej, vodil ga je dr. Cene Avguštin … Do leta 1993 je imel sedež v Mestni hiši in župnišču, potem pa v gradu Khislstein. V letih 2008–2012 je bil grad temeljito prenovljen, ob njem pa tudi sosednja stavba, Ulrichov dvorec, v katerem je danes sedež muzeja z upravnimi prostori.
DEMOKRACIJA: V gradu Khislstein so torej glavni razstavni prostori muzeja?
ŽIBERTOVA: V gradu Khislstein je stalna razstava »Prelepa Gorenjska«, na ogled so tudi občasne razstave. V Mestni hiši so občasne razstave in galerijske razstave pa tudi razstavi »Železna nit« in »Ljudska umetnost na Gorenjskem« ter zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja. Občasne razstave so tudi v Prešernovi hiši, kjer pa je v prvem nadstropju stalna zbirka »Prešeren pesnik«, ki je bila nedavno prenovljena in smo zanjo prejeli Valvasorjevo priznanje. Predstavljen je Prešeren kot pesnik, njegovo ustvarjanje in zadnji dobri dve leti njegovega življenja, ki ju je preživel v Kranju.
DEMOKRACIJA: Kaj pomeni Prešeren za prepoznavnost Kranja?
ŽIBERTOVA: Zelo veliko; Kranj se imenuje Prešernovo mesto, dejstvo, da je pokopan v Kranju, je mesto zelo zaznamovalo. Veliko vlogo pri tem je imel Janez Bleiweis, ki je zbiral denar za nagrobnik, tudi čitalnica je bila zelo naklonjena Prešernovemu spominu, tako da so vsako leto na dan pesnikovega rojstva in na dan smrti pripravljali spominske slovesnosti. To se je kar nadaljevalo in še danes živi.
DEMOKRACIJA: Kaj še sodi pod vaš muzej? Enote imate tudi zunaj Kranja …
ŽIBERTOVA: V Kranju sta še Kostnica in Galerija Prešernovih nagrajencev. Da, od leta 1996 so del Gorenjskega muzeja tudi muzeji v Bohinju. V Bohinjski Bistrici je Muzej Tomaža Godca, ki je eden najlepših lokalnih muzejev v Sloveniji. Potem je pod Studorjem Oplenova hiša oziroma ekomuzej, ki prikazuje bivalno kulturo na začetku 20. stoletja, v Stari Fužini pa je še Planšarski muzej.
DEMOKRACIJA: Koliko pa je zaposlenih v Gorenjskem muzeju? In kaj lahko rečete o obiskovalcih – je njihovo število že na ravni pred epidemijo covida?
ŽIBERTOVA: Skupno nas je 31 zaposlenih. Število obiskovalcev iz časa pred epidemijo bomo letos presegli. Veliko imamo šolskih skupin, poleg domačih pa je vedno več tudi tujih obiskovalcev. Slednji morda sprva rečejo, da je muzej majhen, a potem ko vidijo razstavljene predmete, so večinoma očarani. V Kranju so tuji obiskovalci izključno posamezniki oziroma družine, medtem ko v Bohinj obiskovalce vozijo tudi agencije. V Kranju imajo domači in tuji gostje na voljo tudi produkt Muzejska pot, pri katerem si za nižjo vstopnino lahko ogledajo vse naše enote v mestu, na koncu pa v gradu Khislstein dobijo brezplačno kavico.
DEMOKRACIJA: Katere so največje znamenitosti Gorenjskega muzeja?
ŽIBERTOVA: To je zelo težko reči. Smo kompleksen muzej in imamo zbirke s področja arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, novejše zgodovine … Zelo je relativno, kaj je najbolj dragoceno. Je to Goldensteinov portret Prešerna, so to zlate najdbe iz Lajha, je to vrhunsko oblikovani telefon od Iskre, Prešernove poezije? Tudi kakšen star lonec v sebi skriva čudovito zgodbo.
DEMOKRACIJA: Kaj, na primer, pa je vam osebno zelo pri srcu?
ŽIBERTOVA: Zbirka starih razglednic, ki dokumentira, kako so se gorenjske vasi in mesta spreminjali od konca 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Imamo okrog 3.500 razglednic, kar je najobsežnejša zbirka za območje Gorenjske. To je bil takrat način komunikacije, ljudje so si sporočali dogodke, se dogovarjali za srečanja, si voščili za praznike … V teh zapisih je toliko spoštljivosti, da se zdi neverjetno – ni najti negativnih sporočil.
DEMOKRACIJA: Kakšen je pomen Gorenjskega muzeja za narodno zavest?
ŽIBERTOVA: To, da skozi svoje zbirke in programe krepimo svojo identiteto in narodno zavest, je ena od osnovnih nalog vseh muzejev. Naše poslanstvo je, da spodbujamo pozitiven odnos do celotne dediščine, da bi na podlagi zavedanja o preteklosti razumeli sedanjost ter s tem pripomogli k stalnemu dialogu in hkrati krepili slovensko narodno zavest. Ta dialog je tudi zelo pomemben; so vprašanja, ki so ideološka, recimo 2. svetovna vojna, a ni vse črno-belo. So osebne zgodbe ljudi, ki so se v tisti grozni situaciji različno znašli, in so dejstva – dediščina pa je vse in vse je treba razumeti.
DEMOKRACIJA: Kaj posebnega ste pripravili ob 70-letnici muzeja?
ŽIBERTOVA: Osmega februarja smo odprli razstavo »Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja«, ki bo na ogled do jeseni prihodnjega leta. V okviru muzejskih večerov smo pripravili sklop »Okrogle gorenjske«, v katerega smo zajeli tudi druge okrogle obletnice na Gorenjskem. Poleti smo izdali knjigo »Podobe nekdanjega Kranja« in istoimenski film, ki je doživel zelo lep sprejem. Zdaj predstavljamo svet v obdobju teh 70 let, tudi to ljudi zanima.
DEMOKRACIJA: Kakšne načrte imate za naprej?
ŽIBERTOVA: Ta čas se z mestno občino pripravljamo na obnovo Mestne hiše. Kar pa zadeva program, naj omenim, da bomo prihodnje leto praznovali 60. obletnico odprtja Prešernovega spominskega muzeja v Prešernovi hiši. Poleg tega pripravljamo predstavitev zadnjih arheoloških odkritij v Kranju, bodo pa še druge razstave, program bo raznolik.
DEMOKRACIJA: Bi za konec še kaj izpostavili?
ŽIBERTOVA: Ta čas gostujemo s poznoantičnim lamelnim oklepom na odmevni razstavi v Deželnem muzeju v Bonnu. Med našo in Layerjevo hišo so izkopali oklep iz okoli leta 650, ki je eden redko ohranjenih v evropskem prostoru, zanj smo naredili rekonstrukcijo. Tudi v Porenju so odkrili podoben oklep in ob njem prstan z napisom Bodi, zato se razstava imenuje Bodijevo življenje. Bilo nam je v veliko čast, da so nas povabili.
IZPOSTAVLJENI STAVEK:
Kranj se imenuje Prešernovo mesto; dejstvo, da je tu preživel zadnje obdobje svojega življenja in je tu pokopan, je mesto zelo zaznamovalo.
