Piše: C. R.
Katja Plaskan je na Fakulteti za šport v Ljubljani magistrirala leta 2019 iz kinezioterapije. Med študijem je sodelovala pri meritvah športnikov v fiziološkem laboratoriju na Inštitutu za šport, s katerim občasno sodeluje še danes.
Kot študentka magistrskega študija je študentsko delo opravljala v podjetju Mikropis Holding, d. o. o., kjer je pridobivala izkušnje na področju promocije zdravja na delovnem mestu, sodelovala pri programih na področju športa v okviru rešitve 24alife, ki je bila razvita v sodelovanju s Kliniko Mayo, pomagala pri organizaciji HLS (International Healthy Lifestyle Symposium) in drugih projektih.
Leta 2020 se je podala na samostojno poslovno pot in ustanovila podjetje KinPil, Kineziologija in Pilates, kjer večinoma pomaga posameznikom s težavami v telesni drži in z bolečinami v hrbtenici. Je licencirana inštruktorica pilatesa (Gimnastična zveza Slovenije, 2017) in se zadnji dve leti izobražuje večinoma na področju Slings Myofascial Training® (Art of Motion Academy, Švica) po konceptu Anatomy Trains Thomasa W. Myersa. Metoda temelji na najnovejših znanstvenih ugotovitvah o fasciji in kineziologiji. Poleg dela v praksi je študentka doktorskega študija kineziologije na Fakulteti za šport UL pod mentorstvom doc. dr. Mihe Vodičarja, dr. med., predstojnika Ortopedske klinike UKC v Ljubljani.
Demokracija: A nam lahko najprej poveste, kaj je kineziologija?
Plaskan: Kineziologija je veda o gibanju človeškega telesa in preučuje gibanje s fiziološkega, biomehanskega in tudi psihološkega vidika. Gre torej za preučevanje gibanja telesa med vadbo, športom, vsakodnevnimi opravili in/ali po poškodbi ter vpliva gibanja na telo in njegovo delovanje.
Uspešno delovanje kineziologa zahteva poglobljeno znanje o človeškem telesu skozi prepletanje različnih naravoslovnih ved, kot so anatomija, biomehanika, nevrologija, biokemija, fizioterapija, dietetika in psihologija.
Kineziologi lahko vodijo pozno rehabilitacijsko zdravljenje po različnih poškodbah, vzdržujejo in izboljšujejo fizično kondicijo vrhunskih športnikov in ekip, preprečujejo oz. omejujejo razvoj različnih kroničnih bolezenskih stanj in delujejo na akademsko znanstvenem področju.
Demokracija: Kakšna je razlika med kineziologijo in fizioterapijo?
Plaskan: Vedi sta med seboj zelo prepleteni, vendar kljub temu zelo različni. Fizioterapija se ukvarja s človekom takrat, ko neka patologija že obstaja in zajema področja človeškega telesa, kamor kineziologija ne sega. Skupno imata gibanje in po neki poškodbi je prva naloga fizioterapevta, da popravi funkcijo izgubljenega giba, kar lahko prinese izboljšanje. Kineziologija bo na tem mestu z natančno ciklizacijo in progresivnim stopnjevanjem vaj povrnila gibanje v celoti, popravila morebitne kompenzacije in asimetrije ter na gibanje človeka delovala bolj celostno.
Obe vedi sta zelo pomembni in morata delovati sinhrono, v sožitju in se dopolnjevati. Oba poklica zahtevata veliko odgovornost in srčno delo ter zavedanje, da je na prvem mestu pacient.
Demokracija: Kako poteka pregled v kineziološki ambulanti Medicinskega centra Ljubljana (MCL)?
Plaskan: Kineziolog v ambulanti se bo vključil v razširjeni tim družinskih zdravnikov na področju preventivnih intervencij, z ortopedom in fizioterapevtom pa bo sodeloval na področju postrehabilitacije z vadbenimi intervencijami. Področja delovanja kineziološke ambulante bodo predvsem diagnostika posameznikovega gibanja telesa, telesne sestave, telesne drže, svetovanje s področja telesne dejavnosti, vadbe in izvajanje slednjih tudi v praksi.
Upamo, da bomo s tem korakom v zdravstveni preventivi lahko pripomogli k še bolj zdravemu življenjskemu slogu in kvaliteti življenja naših pacientov. Predvsem pa z vključevanjem posameznikov v preventivo preprečili oz. ustavili napredovanje določenih kroničnih bolezni in s tem razbremenili kurativo v zdravstvenem sistemu.
Demokracija: Katere težave lahko rešujemo s pomočjo kineziologije?
Plaskan: Kot sem že omenila, predvsem celotno paleto nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so na primer kardiovaskularne bolezni, bolezni hrbtenice in poškodbe gibalnega aparata (mišic, fascij, kosti in sklepov).
Ne vadba, ampak gibanje je najboljše zdravilo, saj s tem vplivamo tudi na izboljšanje celotnega psiho-fizičnega počutja posameznika.
Demokracija: Bolečine v hrbtenici in sedeč življenjski slog.
Plaskan: Jaz bi ob tem omenila, da ne gre za problematiko sedečega načina življenja, ampak sodobnega načina življenja, saj se sedenju danes že težko izognemo. Sedimo v avtu, za jedilno mizo, v pisarni, na kavču pred televizijo, na kavici s prijateljem …
Za časa življenja bolečino v križu vsaj enkrat občuti več kot 80 odstotkov ljudi. Ni nujno, da se pri vseh teh bolečina razvije v kronično, pa vendar je odstotek ogromen. Bolezni hrbtenice so kar visoko na lestvici najpogostejših razlogov za hospitalizacijo, operativno zdravljenje, s tem pa tudi bolniška odsotnost in nesposobnost za opravljanje dela.
To predstavlja velik družbeno-ekonomski problem, zdravstveni stroški, povezani s tem, pa so ogromni. Veliko bolečin v hrbtenici, predvsem funkcionalnih, odkritih v zgodnji fazi, se uspešno pozdravi s konservativnim zdravljenjem (torej individualno prilagojeno vadbo), predvsem pa prepreči z aktivnim življenjskim slogom. Tu nastopimo kineziologi, ki lahko s svojim znanjem izboljšamo telesno držo, naučimo posameznika pravilne aktivacije stabilizatorjev hrbtenice, odpravimo asimetrije in pripomoremo k vsakodnevnemu gibanju brez bolečin.
Pri sedenju je predvsem pomembna pogostost oz. količina prekinitev sedenja, čas in pa tip sedenja. Ergonomsko urejeno delovno mesto pa vsekakor pripomore k zmanjšanju morebitnih posledic sedečega načina življenja.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
