15.5 C
Ljubljana
nedelja, 3 julija, 2022

Kašelj – eden najpogostejših vzrokov za obisk pri pediatru

Piše: C.R.

Andreja Škofljanec, dr. med., specialistka pediatrije in intenzivne medicine. Študij medicine je končala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Do leta 2018 je opravljala delo specialista pediatrije in intenzivne medicine v enoti za intenzivno terapijo otrok, UKC Ljubljana. Vključena je bila v ekipo, ki je opravljala transport kritično bolnih novorojenčkov in otrok. Ima tečaj za opravljanje bronhoskopije pri kritično bolnih otrocih in je inštruktorica na tečajih EPALS (Evropski tečaj dodatnih postopkov oživljanja otrok; European Paediatric Advanced Life Support – ERC). Od leta 2019 dela v pediatrični ambulanti v zasebnem Zdravstvenem zavodu Zdravje.

Kašelj je zelo pogosta težava pri otroku. Pojavlja se pri različnih boleznih, od blagega prehlada do resnejših stanj, kot so npr. aspiracija tujka, prirojene nepravilnosti dihal, kronična pljučna bolezen … Glede na čas trajanja ga delimo na akutni (do 3 tedne), subakutni ( 3–8 tednov) in kronični kašelj (več kot 8 tednov). Za otroka in okolico je lahko zelo moteč, saj vpliva na vsakdanje aktivnosti, spanje in ne nazadnje je tudi pogost vzrok izostanka iz vrtca in šole.

Kako lahko ugotovite, za katero vrsto kašlja gre oz. kako resna je bolezen?

Pri večini otrok lahko že z natančno anamnezo (podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju) in s kliničnim pregledom ugotovimo, ali gre za akutni kašelj, ki bo minil sam po sebi, ali pa so potrebne nadaljnje preiskave.

Pri otroku s kašljem nas zanima predvsem, kdaj se je začel, in sočasni bolezenski znaki, kot so povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu, zvočni fenomeni, kot so stridor (starši pogosto opišejo lajajoči kašelj), hropenje, piskanje, hitro in/ali oteženo dihanje, nenaden začetek, sočasni alergijski pojavi, splošna prizadetost, utrujenost, slabša prehranjenost otroka.

Če ima otrok s kašljem blago in kratkotrajno povišano temperaturo in izcedek iz nosu, gre najverjetneje za virusno okužbo dihal, ki bo spontano izzvenela v 2–3 tednih. Staršem svetujemo le simptomatske ukrepe, t. j. čiščenje sluzi iz dihal in ustrezen dnevni vnos tekočine. Kašelj je namreč najpomembnejši obrambni mehanizem dihalnih poti, uporaba zdravil proti kašlju pa za zdaj z raziskavami ni dokazana.

Kdaj pri otroku z akutnim kašljem opravimo rentgenogram prsnih organov?

V primeru, da glede na anamnezo in telesni pregled obstaja možnost pljučnice; povišana temperatura in kašelj, ki trajata več kot 4–5 dni, značilen avskultatorni izvid nad pljuči, lahko tudi nižja nasičenost krvi s kisikom.

Ob podatku, da se je kašelj začel nenadno ali je celo jasno, da se je otroku kaj zaletelo, je vselej treba izključiti tujek v dihalih. V tem primeru je poleg rentgenograma ob utemeljenem sumu na aspiracijo tujka potrebna tudi bronhoskopija, s katero ne le potrdimo diagnozo aspiracije, temveč tujek tudi odstranimo (terapevstka bronhoskopija).

Kako obravnavate otroka, ki kašlja več kot 3 tedne?

V vsakem primeru je potreben pregled v ambulanti. Največkrat ugotovimo, da gre za postinfekcijski (postvirusni) kašelj, ki se začne s preostalimi simptomi prehlada in traja, še ko je prehlad že izzvenel. Gre za t. i. povečano odzivnost dihalnih poti, ki jo povzroči virus. Pogosto pa so otroci, predvsem najmlajši, ob vrnitvi v vrtec izpostavljeni novi virusni okužbi in se kašelj znova okrepi.

V primeru kroničnega kašlja, ki traja več kot osem tednov, se usmerimo v iskanje specifičnih anamnestičnih podatkov in simptomov, ki nas usmerijo v nadaljnje preiskave. Nekatere so za otroka naporne, zato je vselej treba skrbno pretehtati, katera preiskava nam bo dala želeni rezultat.

Pomemben dejavnik pri razjasnitvi vzrokov je starost otroka. Čim mlajši je, večja je verjetnost razvojnih nepravilnosti dihal, prebavil ali celo srčna hiba. Pomemben je podatek o hranjenju, lahko pride namreč do zatekanja želodčne vsebine v dihala in to povzroča kašelj. Otrok ima lahko težave, že če je izpostavljen pasivnem kajenju.

Mogoč vzrok so tudi virusne ali bakterijske okužbe, s katerimi se otrok lahko okuži že v maternici ali kasneje po rojstvu.

V primeru kašlja, povišane temperature in hujšanja je potrebna takojšnja diagnostična obravnava, saj gre lahko za resnejšo bolezen.

Pri večjih otrocih je poleg že naštetega lahko kašelj odraz še neodkrite astme.

Ne nazadnje je lahko kašelj tudi pri otroku psihogenega izvora. Nanj pomislimo v primeru suhega kašlja, praviloma nikoli ponoči, poveča se, kadar je otrok v središču pozornosti oz. v zanj stresni situaciji.

Kaj priporočate staršem?

Akutni kašelj je najpogosteje posledica akutne virusne okužbe dihal, ki izzveni brez posebnega zdravljenja. Če opazijo pri otroku tudi druge specifične znake, kot so povišana temperatura, hitro /oteženo dihanje, piskanje, nenaden začetek, dolgotrajni kašelj, pa je potreben obisk pri pediatru, ki bo otroka pogledal in se nato odločil za morebitne nadaljnje preiskave.

 

Sorodne vsebine