Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo glavne točke nove koalicijske pogodbe, ki predstavlja okvirni vladni program za naslednje štiri leta. To bo sicer prva koalicija brez DeSUS. Janez Janša je bil izvoljen za novega predsednika vlade, očitno je uspel pregovoriti doslej neznanega poslanca ali poslanko opozicije. Kaj je dejansko v ozadju upora rdečih sindikatov proti interventnemu zakonu? Pod drobnogled smo vzeli njihove funkcionarje in njihove politične zveze. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je z medijskim skladom poskrbela predvsem za privilegirane režimske medije in ustvarila pravcato medijsko klientelo. V intervjujih za Demokracijo je o novi vladi spregovoril osamosvojitveni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, pogovarjali pa smo se tudi z novinko v poslanskih klopeh Adrijano Kocijančič. Z Demokracijo boste vedeli več!
Predsedniki petih političnih strank – SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov – so pred tednom dni podpisali Koalicijsko pogodbo za mandat 2026–2030. S tem so uradno oblikovali široko politično koalicijo, katere osrednji cilj je zgraditi sodobno Slovenijo priložnosti, blaginje, pravičnosti in suverenosti. Ta koalicijska pogodba ni običajen politični dokument, poln splošnih obljub in praznih gesel. Nasprotno – predstavlja podroben, sistematičen, ambiciozen in v veliki meri merljiv načrt reform ter konkretnih ukrepov. Temelji na jasno določenih ciljih, dodeljenih odgovornostih posameznih nosilcev funkcij ter mehanizmih rednega spremljanja in poročanja o doseženih rezultatih. Dokument kaže na resno namero, da se Slovenija končno premakne z mrtve točke, odpravi strukturne probleme, ki so se kopičili v preteklih letih, in se postavi na pot dolgoročnega, trajnostnega in vključujočega razvoja.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Skrivnostni 51. glas za Janšo
Popoldne, po več kot sedemurni razpravi ter po tajnem glasovanju, pa je postalo jasno, da je Janša izvoljen. Je pa izid poskrbel za presenečenje. Poleg 48 glasov – dali so jih tudi poslanci poslanske skupine Resni.ca – sta za Janšo glasovala še oba poslanca narodnosti, očitno pa tudi nekdo iz opozicije, saj je Janša dobil skupno 51 glasov. Oddanih je bilo 87 glasovnic, saj trije poslanci Svobode – Tereza Novak, Klemen Boštjančič in užaljeni Robert Golob – niso niti dvignili glasovnic. Golob prav tako ni bil sposoben čestitati svojemu nasledniku, je pa izlil nanj ogromno žolča, ko je iz tujine prišla tudi čestitka izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Predsednica republike je sicer čestitala bodočemu premierju, vendar s precejšnjo hladnostjo in zadržanostjo.
Spolitizirani sindikati: od netransparentnega premoženja do političnega orodja
Sindikati so v demokratičnih družbah pomemben mehanizem za uravnoteženje moči med delavci in delodajalci. Njihova temeljna naloga je kolektivno pogajanje za višje plače, boljše delovne pogoje in socialno varnost. V Sloveniji pa se sindikati vse pogosteje soočajo z legitimnimi kritikami: da so postali preveč spolitizirani in netransparentni pri upravljanju premoženja ter da delujejo predvsem kot zaščitniki statusa quo v javnem sektorju, namesto da bi spodbujali rast plač prek višje produktivnosti. Aktualni predlog poslancev SDS in NSi iz maja 2026 za novelo zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki bi ukinil obveznost delodajalcev pri avtomatskem odtegljaju sindikalne članarine, je ponovno odprl to razpravo. Sindikati predlog označujejo za napad na delavsko gibanje, poznavalci pa ga vidijo kot korak k normalizaciji razmerij in zmanjšanju administrativnega bremena za podjetja.
Dobro plačani »nevladniki« kot levičarska paravojska
Golobova vlada je v štirih letih izbranim nevladnikom, ki so združeni v Glas ljudstva, nakazala več kot 40 milijonov davkoplačevalskega denarja (po nekaterih podatkih celo 48,5 milijona evrov). Velika neznanka je tudi financiranje Pravne mreže za varstvo demokracije, ki uradno ne obstaja, posli potekajo prek inštituta Danes je nov dan. Glas ljudstva se predstavlja kot iniciativa, kot neformalna civilnodružbena pobuda, ki po lastnih navedbah deluje kot mreža oziroma koalicija več kot 100 organizacij in civilnodružbenih iniciativ. Niso registrirani kot pravna oseba, kar pomeni, da nimajo matične številke, davčne številke ali transakcijskega računa. Uradno gre za neformalno združbo, ki nima statutarnega vodstva, ustanovitelja ali hierarhične strukture. Odločitve naj bi sprejemali kolektivno, koordinacija pa naj bi potekala prek skupnih elektronskih pošt. Vsaj tako zatrjujejo.
Asta Vrečko in klientelistično razdeljevanje denarja iz medijskega sklada
V času vlade Roberta Goloba in ministrice Vrečko so se razpoložljiva sredstva opazno povečala. V letu 2026 je bilo razdeljenih 4,1 milijona evrov. Razpis je bil razdeljen na dva sklopa, in sicer na področje A (tiskani, radijski, televizijski in spletni mediji nacionalnega in regionalnega pomena) in področje B (lokalni, regionalni, študentski in nepridobitni radijski ter televizijski programi). V obdobju 2022–2026 so skupno razdelili od 18 do 20 milijonov evrov. Večino levičarskim medijem. Desno usmerjeni mediji pa so bili spregledani; nekateri se na razpis zaradi vnaprej znane ideološke usmeritve in odkritih napadov nanje ob delitvi denarja sploh niso prijavili. Dodati pa je treba, da Radia Ognjišče le niso v celoti prezrli: v letu 2026 so mu za program odobrili več kot 100 tisoč evrov. Nova24TV, Nova hiša in Nova obzorja iz medijskega sklada v obdobju 2022–2026 po javno dostopnih podatkih niso prejeli skoraj ničesar. Poznavalci opozarjajo na sistematično izključitev in sistematično diskreditacijo. Ali drugače: medtem ko so levi mediji (Dnevnik, Mladina, Radio Študent) v petih letih prejeli po več sto tisoč evrov, so Nova24TV, Nova hiša in Nova obzorja ostali praktično brez državne podpore.
Intervjuja: dr. Dimitrij Rupel in Adrijana Kocjančič
»V času vlade, ki odhaja, se je ugled Slovenije zmanjšal. Fajonova je popolnoma zanemarila odnose s srednjeevropskimi državami, z ZDA in Natom, kar dokazuje, kam pripelje ideološka zaslepljenost, čeprav mislim, da je imela svoje prste zraven tudi stranka Levica,« je v intervjuju za Demokracijo povedal nekdanji večkratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel,
Novopečena poslanka Adrijana Kocjančič pa je predstavila svoj pogled na politično situacijo pri nas. Kot pravi, vztrajanje pri taki oblasti, kot je Golobova, ne bi bilo samo umiranje na obroke, ampak najmanj tudi znak globoke narodove psihoze, ki izhaja iz ideološke zaslepljenosti in fanatične želje po oblasti. »Fatva Staneta Dolanca »Če ne bomo mi na oblasti, bo nekdo drug, toda to se nikoli ne bo zgodilo« pri delu slovenskih volivcev še vedno deluje kot urok. Zato mlad in vodljiv novinar Žiga Bonča, pravzaprav politični aktivist, dr. Anžetu Logarju v Odmevih ta teden ni znal ali si upal odgovoriti, kaj ima raje, višje ali nižje davke. Smešno, če ne bi bilo resnično!« je dejala.
Kitajska bo šla v vojno
To, da je Kitajska v hudi večplastni strukturni krizi, je bilo v Demokraciji lani že napisano. Čeprav se kitajsko vodstvo na vse kriplje trudi, da bi Kitajsko potegnilo iz krize, to najverjetneje ne bo šlo, saj je kriza strukturna in ne ciklična. Ko bo kitajsko vodstvo odigralo vse karte, da težave reši na miren način, bo po mnenju avtorja tega članka prijelo za orožje. Naslov je morda zlovešč in številni bi rekli, da pretiravamo, toda zgodovina je najboljša učiteljica, ki pove, da je elegantna rešitev za reševanje strukturne krize neke države iskanje zunanjega sovražnika oziroma vojna, v kateri v nekaj letih zgori kopica problemov, ki so se v mirnem stanju za državo zdeli nerešljivi.
V novi Demokraciji tudi tokrat številne kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Marjeta Bogataj, Vida Kocjan, Matevž Tomšič, Vinko Gorenak in Andreja Valič Zver.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
