11.5 C
Ljubljana
nedelja, 29 maja, 2022

Energetika: Kje smo, kam gremo?

Piše: Janja Strah

Energetika, kje smo in kakšni so načrti, kako bomo skupaj ustvarjali nizkoogljično prihodnost? Področje energetike je zelo pomemben del, ki mu morda v širši javnosti namenjamo premalo pozornosti. Pri tem so zelo pomembni obnovljivi viri energije, saj so pomemben element zanesljive, varne, konkurenčne in trajnostne energetske politike.

Pomembno pri tem je zagotoviti cenovno dostopnost in stabilnost preskrbe z električno energijo in postopen prehod na obnovljive vire, kakor ima to v svojem programu tudi Slovenska demokratska stranka (SDS), ki navaja, da morajo vse regije v naši državi dobiti primerljivo energetsko infrastrukturo.

Energetski koncept Slovenije

Po programu SDS bo energetski koncept Slovenije temeljil na novih vlaganjih v konkurenčne, trajnostne, zanesljive in varne dodatne proizvodne vire. Za to je treba zgraditi drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (NEK). V SDS pri tem dodajajo, da bodo racionalizirali delovanje javnih služb na področju prenosa, distribucije in organiziranja trga z električno energijo.

Slednje bo pomenilo manjši pritisk na omrežnino in dajatve, ki predstavljajo že več kot polovico računa za porabljeno električno energijo.

V programu imajo še, da bodo pospešili vlaganja v ustrezno polnilno infrastrukturo, ki bo omogočala večji razmah E-mobilnosti. Zagotoviti nameravajo ustrezno energetsko infrastrukturo za nemoteno preskrbo z električno energijo v izrednih razmerah, še posebej za kritično državno infrastrukturo.

Za konkurenčno preskrbo v SDS dajejo prednost tistim obnovljivim virom, ki zaradi podpornih shem ne pomenijo dodatnih finančnih obremenitev za prebivalce in gospodarstvo.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivega vira na reki Dravi, kjer izvajajo nove investicije, s katerimi bodo posledično povečali proizvodnjo (Foto STA/Gregor Mlakar/Nebojša Tejić)

Zdajšnje stanje

Preskrba z domačimi viri energije temelji na lignitu, hidroenergiji, lesni biomasi in električni energiji iz jedrske elektrarne. Ker so potrebe Slovenije po energiji večje od domačih proizvodnih zmogljivosti, Slovenija približno polovico potreb po energiji pokriva iz uvoza. Slovenija v celoti uvaža rjavi premog, črni premog in antracit, koks, naftne proizvode in zemeljski plin.

Zaradi uspešne ekološke sanacije velikih kurišč in izvajanja programa postopnega zapiranja domačih rudnikov premoga se z leti povečuje delež uvoženih, ekološko ustreznejših goriv z manjšo vsebnostjo žvepla. Raba premoga v transformaciji poteka le v velikih termoenergetskih objektih za soproizvodnjo električne energije in toplote, opremljenih z ustreznimi čistilnimi napravami.

Električna energija

Končna poraba električne energije v Sloveniji je bila lani 13.853 GWh, kar je bilo 6,2 odstotka več kot leto pred tem. Termoelektrarne in toplarne so prispevale 5.251 GWh, hidroelektrarne 5.187 GWh, jedrska elektrarna 5.895 GWh, sončne elektrarne 391 GWh in vetrne elektrarne 6 GWh. Spomnimo, polovico proizvodnje NEK Slovenija oddaja sosednji Hrvaški. Bilančni primanjkljaj v višini 491 GWh je Slovenija pokrila iz razlike med uvozom in izvozom.

Največji proizvajalci električne energije iz vodnih virov so elektrarne v lasti skupine HSE na Dravi, Soči, in Savi, vse v državni lasti. (Foto: STA/Rasto Božič)

Industrija je lani porabila 45,3 odstotka električne energije, sledijo gospodinjstva (27,9 odstotka), druga poraba (24,0 odstotkov), promet (1,6 odstotka) in energetski sektor (0,7 odstotka).

Največji delež električne energije prispevajo termoelektrarne in toplarne (20,6 odstotka), jedrska elektrarna (23,2 odstotka) in hidroelektrarne (20,4 odstotka). Sledijo sončne elektrarne (1,5 odstotka) in vetrne elektrarne (0,02 odstotka). Uvoz prispeva 34,2 odstotka deleža razpoložljive električne energije.

Obnovljivi viri energije

Preskrba z energijo obnovljivih virov (brez hidroenergije) skupaj z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) je lani znašala 34.391 TJ. Končna poraba OVE in NIO je znašala 28.496 TJ in bo približno enaka kot leta 2020.

Največ energije iz OVE se pridobi iz lesa in lesne biomase, katere domača proizvodnja je lani znašala 22.029 TJ. Preskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) pa je lani znašala 2.390 TJ.

Hidroelektrarne na spodnji Savi proizvedejo 269 GWh električne energije, v pričakovanju je graditev še zadnje elektrarne Mokrice. (Foto: STA/Rasto Božič)

Delež OVE v bruto končni porabi v Sloveniji je leta 2019 znašal 22 odstotkov. V letu 2020 se je povečal na 24,2 odstotka. V energetski bilanci za leto 2021 je navedeno, da bo delež OVE v skupni rabi bruto končne energije dosegel 25 odstotkov energije, kar pomeni četrtino vse.

Podporna shema

Od leta 2016 naprej je Agencija za energijo izvedla devet javnih pozivov za vstop v podporno shemo za električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Prijavljenih je bilo 1097 projektov, izbranih pa 437 projektov s skupno močjo 459,19 MW. Med izbranimi projekti je kar 336 projektov OVE s skupno močjo 375,02 MW, ter 101 projekt SPTE s skupno močjo 84,17 MW.

Izmed vseh izbranih projektov je izvedenih le 79 projektov s skupno močjo 44,62 MW, od tega 50 projektov proizvodnih naprav OVE z le 7,88 MW skupne moči in 29 projektov SPTE s skupno močjo 36,74 MW.

Vetrne elektrarne

Glede na tehnologijo prijavljenih in izbranih projektov po nazivni električni moči prevladujejo vetrne elektrarne, saj je bilo do zdaj skupaj prijavljenih za 570,16 MW vetrnih elektrarn, potrjenih pa 73 teh projektov z močjo 291,97 MW.

Pri zeleni transformaciji in sprejetih zavezah Republike Slovenije zbuja skrb dejstvo, da niti en projekt vetrnih elektrarn do sedaj ni bil realiziran ter da se bo večini izbranih projektov skrajni rok za izvedbo iztekel v letu 2023.

Kot izhaja iz zadnjega letnega poročila agencije, so bili vsi prijavljeni projekti, ki so izpolnjevali formalne pogoje, tudi potrjeni. Noben projekt ni bil zavrnjen zaradi nekonkurenčnosti, kar kaže, da med prijavitelji oziroma potencialnimi investitorji ni velikega interesa za izvedbo projektov proizvodnih naprav OVE in SPTE po pogojih iz objavljenih javnih pozivov.

Majhen interes je delno posledica obvezne predložitve veljavnega gradbenega dovoljenja za izvedbo projekta (ki je zahtevano zlasti zaradi težav umeščanja nekaterih tehnologij v prostor, kot so hidroelektrarne in vetrne elektrarne), delno pa tudi zaradi referenčnih stroškovnih opredelitev proizvodnje električne energije kot zgornje meje ponujenih cen električne energije za MWh proizvedene električne energije pri prijavah projektov, ki prijaviteljem ne dopuščajo višjega donosa na vložena sredstva, kot ga določa Evropska komisija v odobritvi sheme državne pomoči in znaša 7,2 odstotka.

Slovenija je cilj 25-odstotnega deleža obnovljive energije sicer izpolnila že v letu 2020. S tem je izpolnila tudi omogočitveni pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2021 do 2027.

Največji HSE

Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji je Holding Slovenskih elektrarn (HSE), ki je v državni lasti. Njihove hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi so leta 2021 skupaj proizvedle 3.980 GWh električne energije. Levji delež so prispevale Dravske elektrarne Maribor z 2.910 GWh proizvedene električne energije, Soške elektrarne Nova Gorica so je proizvedle 800 GWh, Hidroelektrarne na spodnji Savi, kjer ima HSE 49-odstotni delež, pa 269 GWh. Delež električne energije iz vodnih virov v skupni bilanci skupine HSE je bil v letu 2021 56-odstoten, kar je dva odstotka več kot leto poprej, na ravni države pa več kot 85-odstoten.

Sončne elektrarne

Pridobivanje električne energije iz sončnih žarkov s pomočjo obnovljivih virov iz okolice se je v zadnjih letih močno povečalo. Ljudje se namreč zavedajo pomena okolja in samooskrbe, hkrati pa z izrabo virov iz okolice tudi privarčujemo. Za pridobivanje električne energije v Sloveniji se pri samooskrbi uporablja sonce kot obnovljivi vir. V tem primeru se sončno sevanje pretvarja v električni tok, ki ga uporabljamo v objektu. Za pridobivanje so zaslužne mreže celic iz posebnih materialov. Fotovoltaika ali pridobivanje električne energije s posebnimi mrežami celic je v Sloveniji v zadnjem času izjemno priljubljena predvsem pri majhnih objektih, uporaba se širi tudi na večje objekte.

Obratovanje in vzdrževanje sončnih elektrarn je tudi izjemno enostavno. Sončno elektrarno za pridobivanje električne energije pa lahko postavi vsak gospodinjski ali mali poslovni odjemalec, kamor se štejejo vsi s priključno močjo manjšo od 14 kW, mora pa biti hkrati tudi lastnik merilnega mesta v stavbi, ki bo skrbela za samooskrbo.

Sorodne vsebine