Piše: Gašper Blažič
Maribor je v minulih dneh gostil že dvanajsti vrhunski znanstveni dogodek, in sicer vsakoletno mednarodno konferenco »Za človeka gre«, ki je potekala v angleščini in privabila veliko gostov tudi iz tujine.
Konferenco, ki jo organizira slovenska podružnica univerze Alma Mater Europaea (tj. AME – Evropski center Maribor), pri njej pa sodeluje Evropska akademija znanosti in umetnosti (kot ustanoviteljica univerze) s sedežem v Salzburgu, se je začela 8. marca in je potekala do 12. marca. Zaradi narave dela je potekala v angleščini, njeno odprtje v petek, 8. marca, pa je s svojo navzočnostjo in govorom počastila tudi podpredsednica Evropske komisije za področje demokracije in demografije Dubravka Šuica, manjkal pa ni niti nekdanji predsednik RS Borut Pahor.
Trajnost in dostojanstvo
Zakaj naslov »Za človeka gre«? To je naslov znane knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je združeval spoznanja iz psihologije, teologije in filozofije, še zlasti pa antropologije. Kasneje je knjigo z istim naslovom izdal tudi zaslužni profesor dr. Janez Juhant, in sicer kot učbenik filozofske antropologije. Konferenca je v angleščini imela naslov »It’s about people« (lahko bi ga prevedli »Gre za ljudi/človeštvo«), podnaslov pa je bil »V službi trajnosti in dostojanstva«. Lahko bi rekli, da je ta mednarodna izmenjava izkušenj med predstavniki evropske znanosti in umetnosti predvsem iskanje prave poti v sedanjih okoliščinah, še zlasti pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki so bile večkrat omenjene kot velik izziv.
Zakaj trajnost in dostojanstvo? Besedo »trajnost« ali »ohranjanje« danes razumemo predvsem v smislu aktualnih okoljskih vprašanj. Že v devetdesetih letih so politične stranke tudi v Sloveniji izpostavljale »trajnostni razvoj«, tehnološki napredek torej, ki bo upošteval tudi okoljsko sestavino in s tem omejeval tiste stranske učinke razvoja, ki bi lahko človeštvo uničevale. V sedanjem času pa imamo opravka tudi s pretiranim ekologizmom, ki pod dežnikom »zelenega prehoda« prav tako lahko pretirava. Prav zato je izmenjava mnenj in izkušenj v evropski znanstveni sferi nujna, z njo je treba seznanjati javnost in še zlasti predstavnike političnega življenja tako v posameznih državah članicah kot tudi v političnem vrhu Evropske unije ter njenih institucijah. Evropa namreč v tem času »hodi po vrvi« in lovi ravnotežje, saj je še vedno živih veliko ideologij in agend, ki ogrožajo človekovo dostojanstvo in se na zunaj razglašajo za »odrešeniške«.
Več kot 250 govornikov
Kot je pojasnil predsednik univerze Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak, je konferenca posvečena akademskim raziskavam in tehnološkemu napredku za potrebe družbe pri medsebojni povezanosti vrednotenja človeštva in ohranjanja naravnih virov ter vplivu demografskih sprememb. »Ključni vidiki vključujejo medgeneracijsko enakopravnost, trajnostno uporabo virov in zadovoljevanje razvojnih potreb,« je dejal. Po njegovih besedah je naloga znanosti, da poda odgovore na nove izzive in tako prepreči grozeča protislovja ter v izobraževalnem sistemu razvija vrednote in tehnologije, ki bodo zagotovile mir in blaginjo v družbi. »Rekli bi, da gre za soočenje civilizacijske, tehnološke in politične realnosti z novimi intelektualnimi pogledi, vrednotnimi ocenami ter potrebo po novi renesansi,« je še poudaril dr. Toplak. Program konference, ki se je končala ta torek, je obsegal več kot 60 vsebinskih sklopov z več kot 250 avtorjev iz več kot 30 držav (nekateri od njih so sodelovali po spletu, saj je bil organiziran tudi videoprenos konference). Med njimi so akademiki iz najuglednejših svetovnih univerz, kot so Harvard, Stanford, University College London, King’s College London, University of British Columbia, ETH Zürich in druge. Same konference so se udeležili tudi študenti univerze Alma Mater Europaea – ECM.
Predsednik organizacijskega komiteja dr. Jurij Toplak pa je že pred začetkom konference predstavil podroben program in nekatere nastopajoče. To so bili: Richard James Overy, profesor na Univerzi v Exeterju, urednik The Times Complete History of the World, član Kraljeve zgodovinske akademije in Britanske akademije, prejemnik Wolfsonove nagrade za zgodovino in Hessell-Tiltmanove nagrade, Andrew Sumner, profesor na King’s Collegeu v Londonu, znanstveni sodelavec Univerze v Oxfordu, sodelavec Akademije za družbene vede in Kraljeve družbe umetnosti, višji sodelavec Univerze Združenih narodov, predsednik Evropskega združenja razvojnih raziskovalnih in izobraževalnih inštitutov, Foreign Policy ‘Top 100 Global Thinkers’, Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije v obdobju 2012−22, Felix Unger, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Luciana Duranti, zaslužna profesorica na Univerzi Britanske Kolumbije, Ioannis Liritzis, dekan za naravoslovje na Evropski akademiji znanosti in umetnosti; zaslužni profesor na Univerzi Henan in Alma Mater Europaea ECM, Dany Bahar, izredni profesor na Univerzi Brown, višji znanstveni sodelavec na Univerzi Harvard. Med nastopajočimi pa je bila prvi dan tudi pravnica, profesorica na Dunaju dr. Verica Trstenjak.
Profesor Klaus Mainzer prejel častni doktorat
Konference so odprli v petek, 8. marca, dopoldne v Slomškovi dvorani v Mariboru. Med udeleženci je bilo mogoče opaziti tudi mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla. Evrokomisarka Dubravka Šuica je spomnila na potrebo po medgeneracijski solidarnosti: »Demografska slika sveta se spreminja. Življenjska doba prebivalstva se podaljšuje, kar predstavlja večje breme za pokojninske in zdravstvene sisteme. Če dlje živimo, tudi dlje delamo. Zakaj nekatere omejiti, če želijo še vedno delati? V Evropi ni dovolj delovne sile, krčimo se. Kako se bomo kosali z Indijo? Če se bo tako nadaljevalo, bo Evropa leta 2070 predstavljala samo 4 odstotke svetovnega prebivalstva. Kako bo lahko vodilna sila? Potrebujemo prožno politiko upokojevanja, ki bo omogočila daljšo življenjsko dobo. Robotika in umetna inteligenca ne moreta nadomestiti človeka v celoti. Izobraževanje je veliko počasnejše od razvoja tehnologije in umetne inteligence, zato spodbujamo življenjsko učenje.«
V sedanjih razmerah mora tudi znanost iskati pot, da človekovo dostojanstvo zavaruje tukaj in zdaj, pa tudi za prihodnost.
Po nastopu evropske komisarke je imel svoj govor prof. dr. Klaus Mainzer, ki je nato prejel častni doktorat za izjemne dosežke na področju filozofije in znanosti ter pomembne akademske in organizacijske prispevke k razvoju Alma Mater Europaea – ECM. Slednja je v fazi preoblikovanja v pravo zasebno univerzo v slovenskem prostoru. Že 15 let deluje pod akademskim patronatom Evropske akademije znanosti in umetnosti iz Salzburga, najreprezentativnejše akademske institucije v Evropi, ki združuje prek 2000 znanstvenikov in 37 Nobelovih nagrajencev. Študij za zaposljive poklice poteka na dodiplomskih, magistrskih in doktorskih programih s področja fizioterapije in zdravstvenih ved, humanistike, projektnega vodenja, arhivistike, umetne inteligence, trajnostnega razvoja, poslovanja, strateškega komuniciranja, socialne gerontologije in plesa. V slavnostnem nagovoru je izpostavil: »V današnjem globaliziranem svetu sta gospodarska rast in blaginja držav močno odvisna od temeljnih inovacij. Potrebujemo platforme za interdisciplinarni dialog, ki obravnavajo transdisciplinarna vprašanja, kot so okolje, energija, umetna inteligenca, zdravje in blaginja, ter spodbujajo razvoj novih inovativnih rešitev.«
Piko na i pa je srečanju dodal tudi nekdanji predsednik RS Borut Pahor, ki je bil nekaj let tudi evropski poslanec: »Prišel je čas, da Evropa razmisli in se odloči o svoji institucionalni konsolidaciji, da postane avtonomen in vpliven mednarodni akter.« Kot je spomnil, potrebujemo bolj povezovalno Evropsko unijo, zlasti na obrambnem področju. Pri tem je spomnil na zgodovinsko odločitev Švedske, da se pridruži zvezi Nato.
