Piše: Andraž Grad
V Naklem je potekal posvet o ustanovitvi znanstvenoraziskovalnega središča v Gorenjski regiji. Govorci so izpostavili potencial regije in predstavili smernice za prihodnost.
V začetku oktobra je v Naklem potekal posvet o ustanovitvi Znanstvenoraziskovalnega središča na Gorenjskem. Poleg župana občine Naklo in državnega svetnika Ivana Megliča so se ga udeležili tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki tudi sam prihaja iz Gorenjske, direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar in dr. Franc Vidic iz iniciativnega odbora za Znanstvenoraziskovalno središče Gorenjske (ZRSG). Slednji je vodil posvet in razpravo, pred katero so vsi našteti nagovorili zbrane in izpostavili, zakaj bi Gorenjska potrebovala takšno središče, ki bi pripomoglo k uspešnejšemu odzivanju na izzive te regije.
Gorenjska je bila včasih vodilna sila na mnogih področjih
Ivan Meglič je izpostavil, da je »Gorenjska regija v preteklosti v slovenskem prostoru in širše veljala za vodilno na številnih področjih. Danes žal z zaskrbljenostjo opažamo, da razvojno stagniramo, morda celo nazadujemo,« je opozoril župan Meglič in nadaljeval: »Prehitevajo nas regije, ki takšna znanstvenoraziskovalna središča že imajo. Kako torej v Gorenjski regiji, ki je del zahodne kohezijske regije, graditi znanstvenoraziskovalno platformo, pospeševati povezovanje gospodarstva z drugimi deležniki in usmerjati razvoj novih kadrov? Ugledni akademiki, znanstveniki, strokovnjaki in gospodarstveniki, ki delajo v različnih okoljih v svetu, imajo svoje korenine na Gorenjskem.« Ob tem je dejal, da lahko slednji delijo svoje izkušnje in vizije z Gorenjsko. »Znanstvenoraziskovalno središče Gorenjske bo imelo ključno vlogo pri povezovanju znanosti, gospodarstva in družbenega okolja,«, je še dejal župan.
Sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom
Za županom je zbrane nagovoril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. »Pokrajina, ki obsega 10,5 odstotka površine Slovenije, še vedno spada med gospodarsko zelo razvite predele naše države z močno in raznovrstno industrijo, obrtjo in s turizmom,« je izpostavil. Kljub številnim podjetjem na Gorenjskem pa kar 30 odstotkov ljudi hodi delat drugam, predvsem v Osrednjeslovensko regijo. Med rešitvami za izboljšanje zdajšnjega stanja pa se, kot je poudaril Lotrič, pojavlja tudi ideja o ustanovitvi omenjenega centra, »platforme, ki bi pospešila predvsem sodelovanje med znanstveno in gospodarsko sfero«. Pred mikrofon je naslednji stopil dr. Franci Demšar. Zahvalil se je za vabilo in naštel nekaj svojih dosedanjih izkušenj na relevantnih področjih, zatem pa je bil čas za okroglo mizo. Glavne tri teme okrogle mize so bile primerjava Slovenije z avstrijsko Koroško, vloga univerz v posameznih regijah in sodelovanje s strokovnjaki, ki so doma iz Gorenjske, delajo pa drugje v Sloveniji ali v svetu. Glede razvoja avstrijske Koroške, ki naj bi si prizadevala postati »Silicijeva dolina Srednje Evrope« in ponuja nekatere priložnosti lahko tudi za Gorenjsko, je Marko Lotrič dejal, da je namesto tekmovanja najbolj smiselno sodelovanje. Uspešne države in uspešne regije imajo dovolj močne vse štiri elemente »inovacijskega kvadrata«: to so država in občine, raziskovalni inštituti in univerze ter EU in gospodarstvo, je razložil dr. Demšar. »Imamo močno državo, ki deloma financira gospodarstvo ter subvencionira univerze in inštitute. Imamo EU, ki ravno tako financira oboje. Tu pa so še univerze in inštituti, kjer se vse dogaja.« Zdi se, da na tem področju Gorenjska potrebuje samo še omenjeni znanstvenoraziskovalni center.
