»Ponovno apeliram na pristojne: Ustavite nezakonite migracije!« je na družbenem omrežju Facebook zapisal župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, sicer član Židanove SD.
Emil Rojc, ki je bil zaradi opozarjanja na škodo, ki jo storijo ilegalni migranti, iz svoje stranke deležen očitkov in celo pozivov, da ga izključijo iz SD, je nedavno objavil zgodbo iz njegove občine.
Objavljamo jo v celoti in nelektorirano:
»Dogodek iz občine Ilirska Bistrica ( imena sem namenoma izpustil zaradi zaščite osebnih podatkov )
V Januarju mesecu 2019 so neznane osebe vlomile v zaklenjeno garažo v eni od naših obmejnih vasi. Lastnik je na začasnem delu v tujini in se domov vrača občasno. Za svoje potrebe je imel doma spravljen avto v vrednosti cca 11.000 €. Ključ je bil obešen v garaži, ki je bila, kot rečeno zaklenjena. Lastnik je imel prometno dovoljenje od vozila pri sebi. Kdorkoli je vlomil je vedel, da lastnika ni doma, da je v garaži avto in da je ključ dosegljiv. Zakaj lahko to trdim? V tej vasi je veliko garaž, v nekaterih so vozila, v drugih ne in v vseh drugih hišah ljudje stalno bivajo. Verjetnost, da bi vlomilec na slepo iz prvega poskusa izbral nenaseljeno hišo z avtom v garaži, je skoraj enaka nič. Zjutraj so sosedi obvestili lastnika o vlomu, ta se je moral vrniti iz tujine, da je dogodek prijavil policij in vozilo odjavil na Upravni enoti . Po enajstih mesecih je policija lastnika obvestila, da so njegovo vozilo našli približno 1000 km daleč v Dijon-u v Francji. Postavi se vprašanje, kdo so storilci in kako so lahko prepotovali takšno razdaljo brez dokumentov ter obenem prečkali tri državne meje? Za domačine lahko trdimo, da jim ni v interesu ukrasti avto in ga pustiti sredi Francije, za tujce pa lahko trdimo, da ne vedo katera hiša v vasi je začasno naseljena. Verjetno so bili pri vlomu prisotni eni in drugi. Po prejemu obvestila s strani policiji o najdbi vozila je pred lastnikom »projekt« kako pripeljati vozilo nazaj domov.
Lastnik je na pot odšel v nedeljo s svojim avtomobilom in za pomoč je prosil prijatelja, ki govori francosko in bo lahko ukraden avto peljal nazaj. Da bi bila »zadeva« še bolj neprijetna sta imela na poti v Francijo okvaro vozila, kar pomeni, da je bilo potrebno poiskati servis in napako odpraviti. Seveda to pomeni tudi novo nastale stroške in izgubo časa. Ko sta po zapletih z avtomobilom prispela v Dijon-u sta poiskala mesto kjer je bil avto parkiran. Hrambo vozila v »mreži« je seda potrebno plačati, če ga želi lastnik prevzeti. Ob ogledu vozila sta ugotovila, da je akumulator po skoraj letu dni prazen, torej avto ne vžge. Poleg tega je vozilu manjkalo eno kolo. Z nakupom akumulatorja ni bilo težav. Veliko težje je bilo dobiti ustrezno platišče, ker je takšen tip vozila v Franciji redkost. Domov sta se vrnila v petek. »Pod črto« je lastnika vračilo vozila stalo več kot 3000 € in pet dni časa. Strošek je »samo« 3000 €, ker je bil prijatelj z njim brezplačno, ravno tako ni upoštevan strošek izgube prihodka lastnikovih petih dni. Ta primer kraje vozila v obdobju pojava nezakonitih migracij še zdaleč ni edini. V večini primerov najdejo vozila nekje v Italiji in vsi lastniki morajo skozi podobno »kalvarijo«, kot jo je doživel občan iz opisanega primera. Ponovno apeliram na pristojne: Ustavite nezakonite migracije.«