Piše: T. P. (Nova24tv)
Italijanski tožilci so sprožili preiskavo proti kapitanu ladje Sea-Watch 5 zaradi suma sodelovanja pri nezakonitih migracijah. Povod za preiskavo so posnetki, ki jih je zbral Frontex, in prikazujejo, kako tihotapci na ladjo nevladnikov premeščajo ilegalne migrante.
Dogodek naj bi se zgodil 11. maja; približno 70 kilometrov severovzhodno od Tripolija. Na posnetkih je videti več manjših čolnov, s katerih so na ladjo nevladnikov premestili okoli 90 ljudi. Prenos naj bi nadzorovala skupina zamaskiranih moških, ki so po koncu operacije odpluli nazaj proti libijski obali. Dan kasneje naj bi se ladji približalo še eno plovilo, ki ni kazalo znakov, da bi bilo v težavah.
Sea-Watch 5 je nato v italjianskem Brindisiju izkrcala skupno 166 migrantov, med katerimi naj bi po poročilih prevladovali državljani Bangladeša. Italijanska policija je ladjo preiskala, kopirala navigacijske podatke in zasegla del dokumentacije.
Nevladna organizacije Sea-Watch zavrača očitke o vnaprej dogovorjenem srečanju s tihotapci. Poudarjajo, da so ravnali v skladu z mednarodnim pravom in pomagali ljudem v nevarnosti. Ob tem trdijo, da naj bi njihovo ladjo med operacijo ogrožalo tudi libijsko patruljno plovilo.
Ključno vprašanje preiskave je, ali je šlo za koordinirano sodelovanje s tihotapskimi mrežami ali za legitimno reševalno akcijo. Mednarodno pomorsko pravo sicer nalaga dolžnost pomoči vsem osebam v stisku na morju, ne glede na njihov status. Vendar pa ta obveznost ne izključuje kazenske odgovornosti, če obstajajo znaki organiziranega sodelovanja pri nezakonitih prehodih.
Primer ponovno odpira razpravo o vlogi nevladnih organizacij v Sredozemlju in o pravnih vrzelih, ki otežujejo učinkovito izvajanje migracijske politike Evropske unije. V Brusulju sicer potekajo pogajanja o zakonodaji, ki bi poenotila pregon tihotapljenja migrantov, pri čemer naj bi predsedujoča Irska to vprašanje postavila med prednostne naloge.
Med predlaganimi ukrepi se omenja večja transparentnost delovanja zasebnih plovil, vključno z obveznim deljenjem komunikacijskih in navigacijskih podatkov ter tesnejšim sodelovanjem z organi pregona. Hkrati pa številni opozarjajo, da zakonodaja ne sme ogroziti legitimnih reševalnih operacij, ki rešujejo življenja na morju.
