7.7 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

Migranti v Sloveniji spet stavkajo! Prosilci za azil iz Eritreje s protestom opozorili na nepravične azilne postopke

Nekaterim prosilcem iz Eritreje je notranje ministrstvo konec lanskega leta zavrnilo prošnje za azil. Ker Eritreja velja za najhujšo afriško diktaturo, so predstavniki eritrejske skupnosti in njihovi podporniki danes pripravili protest, na katerem so opozorili na po njihovem mnenju nepravične azilne postopke. Na ministrstvu očitke zavračajo.

 

Razlog za današnji protest Eritrejske skupnosti Slovenije in njenih podpornikov pred izpostavo azilnega doma na Kotnikovi v Ljubljani je odločitev notranjega ministrstva, ki je zadnji dan lanskega leta petim prosilcem za azil iz Eritreje zavrnilo prošnje za mednarodno zaščito.

V negativnih odločbah je po njihovih navedbah zapisano, da je Eritreja varna država. Glede na to, da je Slovenija Eritrejcem še pred kratkim priznavala mednarodno zaščito in begunce iz Eritreje celo sprejemala v okviru programa premestitev, je očitno prišlo do obrata, ki je po prepričanju protestnikov politično motiviran. Kot so opozorili, so zavrnilne odločbe nestrokovne in nedosledne.

Eritrejci so pred azilnim domom v več jezikih prebrali izjavo, naslovljeno Iz zapora v zapor, s katero vlado pozivajo, naj opravi revizijo strokovnih odločb in oblikuje politiko do Eritreje, ki bo skladna z mednarodnimi standardi spoštovanja človekovih pravic. Prosilci za azil zahtevajo hitrejši in predvsem pravičen postopek odločanja.

Opozorili so, da Eritreja velja za najhujšo diktaturo v Afriki, v kateri so prebivalci obsojeni na dosmrtno vojaško služenje, ki pomeni suženjsko delo brez plačila, ali smrt. Zato so Eritrejci tista skupina, ki v celotni EU z največjo gotovostjo dobiva mednarodno zaščito. Tako je bilo do nedavnega tudi v Sloveniji, zdaj pa je to prva država v EU, ki bo sledila interpretaciji, da je Eritreja varna država, so še opozorili.

Po besedah Mihe Blažiča iz Delovne skupine za azil Slovenije namreč v mednarodni skupnosti vlada enoten konsenz, da se beguncev iz Eritreje ne vrača in tega nobena država na svetu ne prakticira. Tudi ministrstvo za notranje zadeve po njegovem mnenju nima nobenega načrta, kaj storiti s temi ljudmi, ko bodo izpadli iz azilnega postopka. Ocenjuje, da gre za politično odločitev, s katero želijo Eritrejce odvračati od tega, da bi v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito, ter jih spodbuditi, da zapustijo državo.

Kot razlog zavrnitve so na MNZ denimo tudi navedli, da bi prosilci lahko za azil zaprosili v Sudanu, ki pa ni varna država. “Na ministrstvu nas sprašujejo, kaj se bo zgodilo z nami, če gremo nazaj v Eritrejo: tega ne vemo, mogoče nas ubijejo, mogoče nas zaprejo. Eritreja nima ustave niti sodišč, oblast je v rokah policije in diktature. Smo sužnji režima,” so prosilci za azil prebrali v izjavi.

Na nevzdržne razmere so Eritrejci opozarjali s transparenti z napisi, kot so Eritreja je afriška Severna Koreja, Eritreja ni varna država, Čakali smo zaman, Jokam zaradi slabih odločitev MNZ. Po protestu so se odpravili proti ministrstvu za notranje zadeve, kjer naj bi pristojnim izročili svojo protestno izjavo.

Na ministrstvu so medtem očitke o nestrokovnem in politično motiviranem odločanju zavrnili. Konkretnih postopkov sicer ne morejo komentirati, poudarili pa so, da vse prošnje za mednarodno zaščito obravnavajo individualno in pri tem upoštevajo in presojajo vse osebne okoliščine vsakega konkretnega prosilca. To po njihovih zagotovilih velja tudi za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito državljanov Eritreje.

Ob tem so pojasnili, da na odločitev o konkretni prošnji za mednarodno zaščito raven priznavanja statusa mednarodne zaščite za državljane določene države ne vpliva, saj vsako prošnjo obravnavajo individualno.

Organizacije za človekove pravice uvrščajo Eritrejo med države z najbolj represivnimi režimi na svetu. Gre za totalitarno diktaturo, v kateri so bile zadnje volitve leta 1993. Eritrejska vlada je po navedbah organizacije Human Rights Watch odgovorna za številne resne kršitve človekovih pravic, močno omejene so svoboda govora ter medijska in verska svoboda. Poleg tega, da v državi ni volitev, so tudi brez delujoče zakonodajne oblasti (parlament se je po podatkih z Wikipedije sestal nazadnje leta 2002), neodvisnih medijev in neodvisnih organizacij civilne družbe.

Režim je uvedel prisilno služenje vojaškega roka, ki pa ne pomeni le vojaške obveznosti, pač pa tudi prisilno delo za državo, ki traja vse življenje. Državljani, ki se poskušajo izogniti služenju vojaškega roka ali pobegniti iz države, so podvrženi mučenju in usmrtitvam ali pa jih zaprejo brez sojenja. Kot je v zadnjem poročilu o stanju v državi zapisala Human Rights Watch, je leta 2018 podpisani mirovni sporazum z Etiopijo dajal upanje, da se bodo razmere izboljšale, a se zaenkrat ni veliko spremenilo.

Zadnje novice

Sorodne vsebine