Piše: Andrej Sekulović
Strožji sistem vračanja migrantov je bil potrjen tudi v Evropskem parlamentu. Namesto upravljanja migrantskih tokov politiko EU vse bolj zaznamujejo napovedi o remigraciji. Velika desnosredinska in konservativna koalicija sta se povezali pri podpori močnejših ukrepov glede nezakonitih migrantov.
Potem ko je v začetku marca odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) izglasoval strožjo politiko glede vračanja prosilcev za azil, ki bo uvedla skupni sistem za obravnavanje nezakonitih migrantov, je bila nova uredba o vračanju potrjena in sprejeta tudi na glasovanju v Evropskem parlamentu. Gre že za tretji primer letos, ko je na področju migrantske politike Evropska ljudska stranka (EPP) združila moči z desnim blokom, torej z Evropskimi konservativci in reformisti (ECR), Patrioti za Evropo (PfE) in Evropo suverenih narodov (ESN). Kot smo že pisali, gre za pomemben premik, saj se sicer EPP načeloma bolj zanaša na sodelovanje z levimi skupinami, a očitno prihaja do razpok v »požarnem zidu«. V preteklosti je namreč veljalo, da so sredinske in liberalne skupine slednjega zgradile okoli desnih strank tako, da so z njimi zavračale vsako sodelovanje. A glasovanje potrjuje, da se stanje spreminja, saj nova uredba pomeni prihod trše in strožje politike do migrantov. Nova zakonodaja bi namreč omogočila hitrejše deportacije ilegalnih migrantov in znotraj celotne EU okrepila njihovo izvajanje.
Z desnim sodelovanjem do velikega premika
Evropski poslanci so 26. marca letos s 389 glasovi za in 206 glasovi proti podprli uredbo o vračanju, s čimer so odprli pot za nadaljnja pogajanja z Evropskim svetom o novih zakonodajnih okvirih, ki bi določali smernice za remigracijo nezakonitih migrantov, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji. 32 poslancev se sicer glasovanja ni udeležilo. Novi mejnik pri uresničevanju remigracije je bil dosežen s širokim sodelovanjem desnice, od sredinskih do nacionalno-konservativnih strank. Cilj predloga nove zakonodaje je okrepiti trenutno zelo šibek sistem vračanja, ki se že dolgo sooča s kritikami, ker omogoča zavrnjenim prosilcem za mednarodno zaščito in drugim nezakonitim migrantom, da še leta po zavrnitvi ali nezakonitem prečkanju meje ostanejo v Evropi. Ko so lani začeli spodbujati spremembe na tem področju, je komisar za notranje zadeve in migracije, Avstrijec Magnus Brunner, priznal, da »na vsakih pet ljudi, ki jim je ukazano, da odidejo iz Evropske unije, dejansko le eden zapusti EU, kar je nesprejemljivo«, in tako razgalil ogromen neuspeh trenutne zakonodaje.
Strožji postopki, središča zunaj EU
Nova okvirna zakonodaja bi uvedla strožje postopke vračanja, možnost daljšega pripora zavrnjenih prosilcev in ilegalnih migrantov, bolj obsežne prepovedi vstopa ter kazni za tiste, ki nočejo sodelovati v postopkih svojih deportacij. Prav tako bi odprla možnosti za t. i. »migrantska središča« zunaj ozemlja Evropske unije, kar je še pred nekaj leti Bruselj odločno zavračal, ko je Velika Britanija skušala vzpostaviti tovrstne centre v Ruandi. Italija jih je vzpostavila v Albaniji, a so ostali prazni zaradi italijanskih sodišč, ki so nastopila proti vladi Melonijeve in tovrstnim postopkom. Kot kaže, bi Italija vseeno lahko uporabila te centre v prihodnosti, saj se remigracija s političnega obrobja družbe in identitarnih krogov premika v samo središče liberalne demokracije, kjer jo očitno v omejenih oblikah začenjajo podpirati tudi sredinske stranke.
»Era deportacij se je začela!«
Švedski podpredsednik skupine Evropskih konservativcev in reformistov Charlie Weimers je po glasovanju izpostavil, da gre za ključno prelomnico na področju odločnejšega varovanja evropskih meja: »Kmalu bo mogoče poslati domov vse tiste, ki ne bi smeli biti v Evropi, prav tako bodo mogoča središča za vračanje zunaj EU. Era deportacij se je začela!« Predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber pa je izjavil, da glasovanje jasno dokazuje, da so evropske rešitve na področju nezakonitih migracij uresničljive: »Evropski državljani zahtevajo odločne ukrepe, ki jih bomo dostavili. Vsi, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji, morajo oditi.« Marion Maréchal, nečakinja Marine Le Pen in evropska poslanka iz vrst ECR, je poudarila, da glasovanje napoveduje splošni zasuk v desno: »To je bil zgodovinski korak za desno koalicijo v odboru, ki je prerasel v zmago na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Uredba o vračanju za strožji pristop do nezakonitih migrantov je bila izglasovana s strani poslancev. Ko bo sprejeta, bo morala ukrepati tudi francoska vlada!« Medtem so Patrioti za Evropo v izjavi za javnost zapisali, da so evropski volivci dolgo zahtevali temeljit preobrat pri migrantski politiki in da je bil zdaj narejen prvi korak v tej smeri. Izpostavili so, da je dosedanja bruseljska politika pogrnila na celi črti in da bo nova zakonodaja pomagala nacionalnim vladam znova vzpostaviti nadzor: »Namesto vsiljevanja ene politike za vse novi okviri vračajo nadzor nacionalnim državam.« Poudarili so, da bo nov sistem veliko učinkovitejši zaradi »strogih posledic za nesodelovanje« in strožjih pravil glede pridržanja migrantov. Poslanska skupina tudi meni, da se bo končalo zlorabljanje prošenj, preko katerih se deportacije odložijo za nedoločen čas. Najdaljši dovoljeni čas pridržanja bo sicer podaljšan na 24 mesecev, migranti, ki predstavljajo varnostno grožnjo, pa bodo po novem lahko zaprti v varnostnih ustanovah oziroma zaporih.
Levičarji v zrak, kot ponavadi
Seveda pa so ob glasovanju v zrak skočile levičarske organizacije, ki obtožujejo Evropsko ljudsko stranko sodelovanja z nacionalističnimi strankami, kar pomeni, da se ne držijo več omenjenih pravil o izolaciji slednjih. Evropski svet za begunce in izgnance (ECRE) se je razburjal, češ da naj bi se tako »normalizirala stigmatizacija migrantov« in oslabila zaščita njihovih pravic. Tudi Amnesty International je obsodil glasovanje, ki ga smatra za »nadvse škodljivega«, ker naj bi odpiralo pot »drakonskim ukrepom« znotraj evropske politike do migracij. Levičarji in liberalci so tako znova dokazali, da jih bolj skrbi za nezakonite tujce kot za svoje sodržavljane, obenem pa njihova histerija le potrjuje, da se je debata glede migracij v Bruslju dramatično spremenila. Remigracija, ki je nekoč veljala za skrajno, postaja del splošne evropske politike, v Bruslju pa se namesto osredotočanja na upravljanje migrantskih tokov vse bolj ukvarjajo s tem, kako poslati nazaj tiste, ki nimajo pravice biti med nami.
Merz napoveduje remigracijo sirskih beguncev
Kot smo že poročali, se je ob prejšnjem skupnem glasovanju EPP in desnega bloka močno razburjal nemški kancler Friedrich Merz, a očitno se tudi on pomika v smeri remigracijskih politik. 30. marca je namreč po berlinskem sestanku s sirskim predsednikom Ahmedom al Šaro naznanil, da bo Nemčija skupaj s Sirijo sodelovala pri vračanju več sto tisoč sirskih beguncev, ki jih je njegova bivša strankarska tovarišica Angela Merkel tako dobrodušno sprejemala. Merz je dejal, da bo njihova vloga ključna pri obnovi Sirije. Po njegovih besedah naj bi se kar 80 odstotkov Sircev iz Nemčije, kjer jih je poiskalo zaščito vsaj med 700.000 in 800.000, vrnilo v svojo domovino v roku treh let. Pri tem bodo imeli »prednost« tisti, ki nimajo več pravice do bivanja, kar bo še posebno veljalo za kriminalce in prestopnike. Ob tem avstrijski vodja identitarcev in poznavalec nemške politike Martin Sellner opozarja, da je Merz znan po odločnih napovedih, ki pa jih redko uresniči, predvsem ker zavrača sodelovanje z Alternativo za Nemčijo (AfD), brez katere ne more pridobiti parlamentarne večine za remigracijo. Prav tako naj napovedi ne bi veljale za »integrirane« Sirce. Kljub temu Sellner ocenjuje, da njegovo novo stališče, podobno kot dogajanje v Evropskem parlamentu, napoveduje velik premik, saj se identitarne ideje pomikajo v »mainstream«.
