Na Odbor ZN za človekove pravice je danes romala pritožba proti Italiji v povezavi z mladim migrantom, ki so ga vrnili v Libijo, kjer je bil žrtev nasilja. Britanska nevladna organizacija želi s pritožbo spodbijati prakso nekaterih držav, ki uporabljajo komercialna plovila za vračanje migrantov na območja, ki ne veljajo za varna.
Globalna mreža za pravno ukrepanje (GLAN) v pritožbi trdi, da so Italija in nekatere druge države zasebna trgovska plovila spremenile v inštrumente, s pomočjo katerih vračajo prosilce za azil na območja, kjer jim grozita pregon in mučenje. To pa je v skladu z mednarodnim pravom prepovedano.
“Priče smo zaskrbljujočemu trendu, v skladu s katerim reševanje obupanih ljudi na morju izvajajo slabo opremljene in neizurjene trgovske ladje,” je v izjavi sporočil vodja organizacije GLAN Gearoid O Cuinn in posvaril, da je to “recept za določene zlorabe”.
Primer so na ZN vložili v imenu migranta iz Južnega Sudana, ki trenutno živi na Malti. V Sredozemskem morju so ga novembra 2018 rešili skupaj z več deset drugimi migranti, a je bil vrnjen v Libijo, kjer je bil podvržen grozljivemu ravnanju.
Reševanje na morju je sicer nadziral za to pristojni italijanski center pod okriljem italijanske obalne straže, izvedla pa ga je trgovska ladja Nivin, ki je plula pod panamsko zastavo. Italijanska stran je ladjo zaprosila, naj svoje koordinate sporoči libijski obalni straži, ta pa je ladjo Nivin pozvala, naj migrante pripelje nazaj v Libijo. Tam so jih po desetih dneh v pristanišču varnostne sile, ki so uporabile solzivec, gumijaste naboje in pravo strelivo, nasilno odstranile z ladje.
Tožnik, ki je bil takrat star 19 let, je bil glede na pritožbo ustreljen v nogo, arbitrarno priprt, zaslišan, pretepen, primoran v prisilno delo in več mesecev brez zdravljenje. Obtožbe temeljijo na ugotovitvah posebne raziskovalne skupine Forensic Oceanography z univerze v Londonu.
Ta v poročilu ugotavlja, da se je od junija 2018 močno okrepilo t. i. privatizirano vračanje, države pa da vse bolj uporabljajo pomorščake, da bi se tako izognile svojim obveznostim do beguncev, pritožbo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Italija je oktobra obnovila leta 2017 sklenjen dogovor z Libijo, v skladu s katerim libijska obalna straža blokira poskuse migrantov, da bi se odpravili proti Evropi. Po navedbah skupin za človekove pravice Libija redno prestreza migrante v Sredozemskem morju in jih vrača v prenatrpane centre, kjer so številni žrtve zlorab in prisilnega dela.
Odbor ZN za človekove pravice sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov, ki izdajajo mnenja in priporočila. Ta nosijo veliko težo, nimajo pa člani odbora moči, da bi države prisilili v njihovo upoštevanje.
