Piše: Jakov Devčić
Dvajset let po ponovni pridobitvi neodvisnosti se Črna gora, medtem ko dokončuje svojo evropsko pot, znova znajde v središču zgodovinskih procesov. Pogled na nacionalne dosežke, državno suverenost in kompleksen proces preobrazbe, ki je Črno goro pripeljal v NATO in v preddverje Evropske unije, je pomemben del trenutnega javnega diskurza. Pa vendar sredi te upravičene samopotrditve en pomemben vidik pogosto ostaja premalo raziskan: vprašanje, kako se bo črnogorska identiteta razvijala v prihodnosti.
Ker neodvisnost – tako kot demokratično sobivanje – ni končna točka, temveč neprekinjen proces. In ta proces danes Črno goro neizogibno vodi v novo fazo – proti evropski prihodnosti, ki ne nasprotuje etničnim, verskim ali nacionalnim identitetam, temveč jih dopolnjuje in širi.
Prav zato ima Črna gora letos dvojni razlog za praznovanje. Z vstopom v Evropsko unijo njeni državljani postanejo del največjega svetovnega mirovnega projekta, največjega enotnega trga, mladi pa del skupnega prostora znanosti in izobraževanja. Takšne izkušnje ustvarjajo občutek pripadnosti – ne abstraktnega, temveč konkretnega in osebnega – in lahko prispevajo k močnejši družbeni koheziji.
Več kot en politični projekt
V javni razpravi se evropska integracija Črne gore pogosto obravnava predvsem kot politični in tehnični proces, ki ga izvaja tako imenovana »politična elita« – vrsta reform, pogajanj in institucionalnih prilagoditev. Vendar pa je Evropska unija veliko več kot enotni trg ali zavezništvo držav – je tudi območje skupnih vrednot, skupnih odgovornosti in skupne identitete.
Za Črno goro je potencialno članstvo v EU dosegljivo zaradi odločnega delovanja političnega vodstva in močne javne podpore. Vendar to ne pomeni le geopolitičnega pozicioniranja, temveč tudi širitev identitete. Poleg obstoječega nacionalnega, kulturnega, verskega in zgodovinskega samorazumevanja se doda še en: evropski.
Vidik evropske identitete je zelo konkreten v vsakdanjem življenju – na primer, ko študenti iz Črne gore študirajo v Berlinu, Rimu ali Parizu v okviru programov, kot je Erasmus+, in ustvarjajo vseživljenjska prijateljstva. To se kaže tudi v dejstvu, da mladi podjetniki dobijo dostop do evropskih trgov, financiranja in omrežij. Vidno postane tudi v skupnih standardih na področjih, kot so varstvo okolja, varstvo potrošnikov in pravice delavcev, kar izboljšuje kakovost življenja vseh državljanov.
Skozi takšne izkušnje vsak posameznik razvije občutek pripadnosti širši evropski skupnosti, ki sčasoma postane del njegove identitete.
Ta dodatna identiteta odpira nove perspektive, olajša čezmejno sodelovanje in ustvarja okvir, v katerem se razlike ne dojemajo kot grožnja, temveč kot obogatitev.
Evropska identiteta kot nov dejavnik v prihodnosti Črne gore
Mladi v Črni gori že odraščajo v realnosti, ki je bolj evropska kot kdaj koli prej – skozi izobraževanje, programe izmenjav, digitalno mreženje in skupne družbene izzive. Ta generacija evropsko identiteto doživlja kot del svojega vsakdanjega življenja. Ne razmišljajo v smislu »ali-ali«, temveč »oboje-in«: tako črnogorsko kot evropsko.
To predstavlja veliko priložnost. Takšna večplastna identiteta lahko ublaži obstoječe delitve in prispeva k večji odprtosti, širšemu dialogu in močnejši družbeni koheziji znotraj Črne gore. Evropska identiteta preusmerja fokus s tistega, kar ločuje, na tisto, kar združuje. Ta večdimenzionalnost identitete je hkrati moč in priložnost.
Odgovornost in perspektiva
S to perspektivo pride tudi odgovornost. Evropska identiteta ne nastane samodejno s formalnim članstvom v EU. Živeti jo je treba, jo oblikovati in nenehno obnavljati – z aktivno državljansko udeležbo, družbeno predanostjo in živo demokratično kulturo.
Mladi imajo pri tem ključno vlogo. Oni so tisti, ki bodo vdihnili življenje tej novi dimenziji identitete in razvili nove perspektive za družbo in državo. Zato možnost izražanja svojih idej in aktivnega sodelovanja pri oblikovanju prihodnosti ni možnost, temveč nujnost.
Pogled v prihodnost
Dvajset let obnove neodvisnosti ni le pomembna obletnica, temveč tudi priložnost za vse državljane, da svojo pozornost, čustva, upanja in pričakovanja usmerijo v evropsko prihodnost svoje države in priložnosti, ki jih ta ponuja.
Črna gora, trdno zakoreninjena v svoji verski, etnični in nacionalni identiteti ter svoji raznolikosti, ima priložnost okrepiti svojo državnost in ohraniti svojo kulturno in zgodovinsko dediščino. V tej obliki je hkrati dom Črnogorcev, Srbov, Bošnjakov, Albancev, muslimanov, Romov in Hrvatov – in aktiven del skupnega evropskega prostora.
Jakov Devčić, vodja pisarne za Črno goro in Srbijo pri Fundaciji Konrad Adenauer (KAS)
