Piše: Andrej Sekulović, C. R.
December v Ljubljani znova ob vulgarnih zvokih trobentačev. No, vsaj bil je. Podobno je pri ponudbi jedi, kjer prevladuje bosanska kuhinja. V prestolnici narašča delež tujih državljanov. Bo Jankovićeva vladavina popolnoma izbrisala domačo kulturo?
Ljubljana postaja pod županom Zoranom Jankovićem multikulturna greznica, vredna »progresivnega« sodobnega Zahoda. Janković je očitno odprt za vse; muslimanom je zgradil ne le mošejo, temveč kar islamski center, hkrati pa veselo nagovarja istospolne množice na mavrični paradi. Očitno naj bi se v Ljubljani vsi počutili domače, a tam, kjer so doma vsi, ni pravzaprav doma nihče. Vsekakor pa se multikulturna in predvsem levičarska jugonostalgična nota zdajšnjih oblastnikov odraža v prazničnem času. Če se posledice multikulturalizma v zahodnih prestolnicah kažejo v tem, da povečano število policistov in betonski stebri varujejo sejme in praznovanja pred napadi pobesnelih islamistov, se v Ljubljani utelešajo v prevladujoči glasbi in kulinariki. Namesto tradicionalne glasbe in domače hrane se namreč v središču prestolnice v siju novoletnih lučk razlega glasba turbofolk, v zraku pa so predvsem vonjave iz bosanske kuhinje.
Halal hrana in ciganske trobente
Tudi letos ni manjkalo odmevov iz več kot 600 kilometrov oddaljene Guče. V središču Ljubljane so ciganski »trubači« trobili v svoja glasbila in navduševali jugonostalgike vseh starosti, ki so ob njihovih vižah plesali kolo, medtem ko se drugi Ljubljančani vse bolj počutijo kot tujci v lastnem mestu. Tako je božični čas spremljala kakofonija ciganske glasbe in vulgarnih turbofolk popevk iz bližnjih lokalov. Kot da ni dovolj, da v Ljubljani tudi sicer prevladujejo restavracije s hitro hrano, ki ponujajo bureke in kebabe, ima med ponudniki hrane osrednje mesto na Tromostovju bosanska restavracija Saraj, katere namen naj bi bil »v središču Ljubljane pričarati pridih Sarajeva in Bosne« ter doživetje »sarajevske Baščaršije«, ki jo moramo hočeš nočeš doživljati vsi, ki bi se radi decembra sprehodili po prestolnici. Kakopak restavracija Saraj v skladu z »bosansko tradicijo« ponuja hrano brez svinjskega mesa. Na enega največjih krščanskih praznikov, katerega korenine segajo globoko v evropsko podzavest, nam slovenska prestolnica ponuja mlaskanje jedi halal ob zvokih ciganskih trobent. Božič naj bi bil čas miru, družine in vere, zaradi česar je ponudba halal hrane, receptov zgodovinskih sovražnikov in zavojevalcev stare celine torej, ob cviljenju pihal žalitev za vsako spodobno osebo in grob napad na njena ušesa in nosnice.
Jankovič obrnil ploščo?
Dogajanje v Ljubljani je zmotilo marsikoga, kot je razvidno na družbenih omrežjih. Tudi mi smo v uredništvo prejeli pismo bralca, ki je zgrožen nad zdajšnjim stanjem. »Nič slovenskega, ne jezika ne vonjav, nič adventnega,« je zapisal in dodal, da je slišati samo bizarne, skrajno agresivne zvoke »tretjerazrednih Jankovićevih `trubačev´ sredi poskakujoče jugo-multikulti množice«. A, kot kaže je Janković obrnil ploščo. Na seji mestnega sveta 15. decembra je ljubljanski župan po vprašanju svetnice Maruže Babnik iz SDS, ki je izpostavila, da se favorizirajo »balkanska glasba in trubači«, ki nimajo zveze s slovensko kulturo in božičem, predlagal sklep o prepovedi spontanih uličnih nastopov in takoj začel glasovanje. »Zdaj bomo imeli glasovanje, da se prepovejo trubači, da bo jasno,« je ob tem dodal. 25 svetnikov je sklep podprlo, šest pa jih je bilo proti. Je torej Janković končno prisluhnil kritikam meščanov? No, morda pa gre le za to, da je s tem preprečil tudi napovedano zbiranje harmonikarjev 26. decembra, na dan samostojnosti in enotnosti, ki so napovedali, da bodo preglasili trobentače in Ljubljano znova naredili slovensko. No, shoda niso preprečili in je bil izveden.
V Ljubljani veliko tujih državljanov
V Ljubljani je v zadnjih desetletjih precej naraslo število tujih državljanov, večinoma iz nekdanje Jugoslavije. Upravna enota Ljubljana beleži 51.250 tujih državljanov na svojem območju, v sami občini pa kar 14,8 odstotka prebivalstva predstavljajo tisti, ki nimajo državljanstva. No, v Ljubljani je bilo leta 2010 sedem odstotkov prebivalcev tujih državljanov, do leta 2015 je število naraslo na 8,4 odstotka, do danes pa se je povečalo 14,8 odstotka. A Ljubljana, čeprav je prestolnica, še zdaleč ni edino mesto z velikim številom tujcev v tej državi. Največ jih je, kot pričakovano, na Jesenicah, kjer tvorijo 18,6 odstotka prebivalstva. V »Titovem« Velenju je tujih državljanov 17,4 odstotka, v Mariboru, drugem največjem slovenskem mestu, pa 16,7 odstotka. V Celju jih je 16,3, v največjem mestu na obali Kopru pa 15,5 odstotka. V Kranju je tujcev 13,1 odstotka prebivalstva, in v Novem mestu 12,7 odstotka.
Največ je Bosancev, sledijo Kosovci
Statistični urad RS ne objavlja podatkov o izvornih državah tujcev po občinah, lahko pa spremljamo splošne trende priseljevanja v Sloveniji prek podatkov o izdaji začasnih in stalnih dovoljenj za prebivanje. Pri tem je treba vedeti, da dobijo ali podaljšajo stalna dovoljenja za prebivanje tisti, ki že nekaj let živijo v Sloveniji, medtem ko se začasna dovoljenja izdajo novejšim prišlekom. Zdaleč največ priseljencev prihaja iz Bosne in Hercegovine. Od januarja do novembra 2025 je bilo izdanih kar 29.338 začasnih in 4.831 stalnih dovoljenj za državljane te države. Kar zadeva nove prišleke, sledijo Kosovci, za katere je bilo letos izdanih 9.735 začasnih in 1.760 stalnih dovoljenj. Po drugi strani je bilo za državljane Srbije izdanih 11.185 stalnih in 1.092 začasnih dovoljenj. Čeprav se začasna dovoljenja podaljšujejo enkrat na leto, stalna dovoljenja niso časovno omejena, tako da je poleg izdanih treba za boljšo predstavo pregledati tudi vsa zdaj veljavna dovoljenja za tujce v Republiki Sloveniji. Teh je bilo v istem časovnem obdobju za državljane BiH kar 113.860, za Kosovce 39.362 in za državljane Srbije 27.422. Na četrtem mestu je Severna Makedonija z 20.989 veljavnimi začasnimi in stalnimi dovoljenji. Po že več kot deset let starih popisih prebivalstva po veroizpovedi se v Slovenijo najbolj priseljujejo ljudje iz države, kjer je dobra polovica prebivalstva muslimanov, sledi pa ji država, kjer je bilo leta 2013 kar 95 odstotkov ljudi islamske veroizpovedi. Po eni strani je zato jasno, zakaj je Janković tako navdušeno gradil mošejo v Ljubljani, saj si je tako verjetno pridobil kar nekaj volivcev, a za vse druge je ta podatek precej zaskrbljiv.
