V soboto ob 20.10 uri vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV. Naš tokratni gost bo dvojni doktor Igor Grdina s katerim bomo spregovorili o slovenski zgodovini in Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Igor Grdina se je rodil leta 1965. Je zgodovinar in literarni zgodovinar, libretist, dramatik in prevajalec, čigar osebna bibliografija šteje več kot 1350 enot. Področje njegovega zanimanja je predvsem zgodovina starejše in novejše slovenske književnosti in kulturna ter politična zgodovina od srednjega veka do 20. stoletja.
Je redni profesor ljubljanske in novogoriške univerze, predaval je tudi na dunajski in mariborski univerzi. Kot znanstveni svetnik službuje na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in kot predavatelj na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani.
Našega gosta bomo med drugim vprašali:
Gospod Grdina, najprej bi spregovorila na splošno o slovenski zgodovini, o slovenskih koreninah. Za začetek bi vas vprašal, kakšna je etnogeneza slovenskega naroda? Se vam zdi to vprašanje, v današnjem času, sploh še relevantno?
Prvo pregledno slovensko zgodovino v slovenščini sta napisala, če se ne motim, dr. Josip Gruden in dr. Josip Mal. Dala sta ji naslov Zgodovina slovenskega naroda. Kako bi ocenili njuno delo, ki je izšlo v več zvezkih oziroma delih? Mislim, da prvi leta 1910, zadnji pa leta 1939!?
Pravi potres za slovensko zgodovinopisje prav gotovo pomeni druga svetovna vojna, komunistična revolucija in protirevolucija ter nato enopartijski režim po drugi svetovni vojni!?
Nedvomno je velik prispevek k bolj uravnoteženi slovenski zgodovini po osamosvojitvi naredila tudi založba Nova revija s Slovensko kroniko, ki je začela izhajati v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja! V petih delih so, ste, kot soavtor, pokrili čas od leta 1800 do leta 1995…
Če proti koncu nekoliko preskočiva. No, vi ste zelo kritični do Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Zakaj? O tem ste pisali tudi v zadnji številki Demokracije v članku z naslovom Agencija in serviserji…
V tokratni oddaji Beremo pa bomo pokazali tudi zapisnik 10. Redne seje Komisije za zgodovino z dne 7. novembra 1989, ki je bila združena s 5. Sejo sekcije Marksističnega centra Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (ZKS) za historiografijo. In na tej seji je bilo povedano, da ta stranka potrebuje določen organ za preučevanje preteklosti kot »servis.« Tako ne čudi, da so še danes nekateri »serviserji« vladajočemu postkomunističnemu režimu…
Knjige iz zbirke Slovenska kronika od leta 1800 do leta 1995 (pet delov) in Slovenski zgodovinski atlas lahko naročite pri naši založbi Nova obzorja na telefonsko številko 01 24 47 200 ali preko elektronskega naslova [email protected]
M. B.
