Piše: C. R.
Na današnji dan kar dve znani osebi iz sveta kulture praznujeta okroglo obletnico.
Mezzosopranistka Bernarda Fink je danes dopolnila 70 let. Hči ljubljanskih priseljencev v Argentino, kjer se je glasbeno izobraževala in se kasneje vrnila v Evropo, si je ustvarila kariero po vsem svetu, kjer je nastopala z vodilni orkestri in dirigenti. S koncertnih odrov se je poslovila, a v glasbi je še vedno prisotna s poučevanjem na tečajih.
V Evropi se počuti Slovenko in Argentinko, Avstrija, kjer si je ustvarila dom, pa je zanjo tretja domovina, je ob življenjskem jubileju povedala za STA. Koncertov nima več, vendar sem in tja še vedno zapoje kakšno argentinsko pesem s harmonikarjem Markom Hatlakom ali kakšen tango z bratom Markom Finkom.
V svetu glasbe ostaja s sodelovanji pri raznih tekmovanjih in v žirijah, večkrat jo vabijo tudi na mojstrske tečaje po Evropi. “Brez tega ne bi mogla,” je dodala.
Mezzosopranistka se je rodila v Argentini staršema iz Ljubljane, ki sta morala leta 1945 tako kot še drugi Slovenci zaradi komunističnega nasilja zapustiti takratno Jugoslavijo. Odraščala je v argentinskem in tudi slovenskem okolju, saj so v tamkajšnjih kulturnih centrih imeli tako šole kot zbore in gledališče.
“Tako da sem kot Slovenka in kot Argentinka začela peti, seveda zelo kot Slovenka, ker sta oče in mama zelo rada pela. Peli smo tudi v zboru in se ogromno naučili na ta način in tako je prišla ta ogromna želja, da pojem naprej,” se spominja Fink.
Glasbeno se je izobrazila na Visoki šoli za umetnost Gledališča Colon v Buenos Airesu, koliko nastopov je odpravila v karieri, pa ni nikoli beležila. Koncertna pot jo je sicer vodila v velika glasbena središča, od Dunaja, Berlina, Salzburga, Londona in Amsterdama do New Yorka, Tokia in Sydneyja, kjer je nastopala z velikimi dirigentskimi imeni, kot so John Eliot Gardiner, Nikolaus Harnoncourt, Mariss Jansons, Riccardo Muti in Valerij Gergijev.
Izvajala je obsežen repertoar del, ki so zabeležena tudi na ploščah, ki so bile nagrajevane. Med njimi ima opazen delež baročna glasba, čeprav se je z njo srečala šele po odhodu iz Argentine. “Začela sem z Bachom in zame to ni bil barok. Bach je Bach, spada k vsem orkestrom, ne pripada samo specialistom, ki imajo originalne instrumente,” je prepričana Fink.
Baročna glasba ji je bila blizu tudi zato, ker se je skladala z zmogljivostmi njenega glasu, ki so potrebne za izvajanje tovrstne glasbe, kot so hitrost, fleksibilnost in olepševanja. Poustvarjala pa je tudi dela drugih skladateljev. “Izredno rada sem pela tudi Mozarta in potem kasneje romantike, Mahlerja, simfonično glasbo in tako dalje,” je še povedala Fink.
Dvakrat je prejela nagrado Prešernovega sklada in leta 2022 odlikovanje srebrni red za zasluge za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in predanost slovenski pesmi. Prejela je tudi avstrijski častni križ za znanost in umetnost ter Tischlerjevo nagrado.
70. rojstni dan praznuje danes tudi pisateljica, dramatičarka, igralka in publicistka Desa Muck. Napisala je več kot 60 literarnih del za otroke, mladino in odrasle, mnoga so večkrat ponatisnjena. Pred dvema letoma je prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo za izvirno leposlovje. Že vrsto let je med najbolj branimi slovenskimi avtorji.
Mlajše bralce je Muck med drugim navdušila z zbirkama Anica, kamor sodijo knjige Anica in grozovitež, Anica in materinski dan, Anica in zajček, Anica in Jakob, ter Čudežno bolho Megi, mladino pa tudi s knjigami iz zbirke Blazno resno. Po izboru več tisoč šolarjev sta leta 1999, 2002 in 2003 v akciji Moja najljubša knjiga prvi mesti zasedli njeni mladinski pripovedi Lažniva Suzi in Anica.
Med deli za odrasle so romani Panika, Peskovnik boga otroka in Odred, pisala pa je tudi za revije Antena, Pil ter Ono, Jano in Objektiv. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi Pasti življenja, ki je izšla leta 2005, piše na spletni strani založbe Mladinska knjiga.
Mladinska knjiga ji je leta 2023 namenila tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Muck ena izmed najbolj samosvojih sodobnih ustvarjalk za otroke in mladino na Slovenskem. Na humoren in luciden način odslikava vsakdanje življenje in nam neprisiljeno pokaže, kaj je prav in kaj ne.
V svojih zgodbah zna biti ostra in neprizanesljiva, pa tudi pogumna, so še zapisali. Loteva se aktualnih in včasih še vedno tabuiziranih tem – družinskih odnosov, odnosa do živali, spolnosti, drog, samospoznavanja, osamljenosti, prijateljstva in ljubezni, hlastanja po uspehu in moči, samopodobe, strahu, veselja in žalosti.
Leta 1955 v Ljubljani rojena avtorica je prejela številna priznanja in nagrade, poleg Levstikove nagrade je leta 1988 prejela tudi večernico za knjigo Lažniva Suzi, leta 2005 Levstikovo nagrada za zbirko zgodb Anica, leta 2016 pa Ježkovo nagrado. Za knjigo Anica in velike skrbi se je uvrstila na častno listo IBBY.
Nedavno so pri založbi Mladinska knjiga izdali njeno knjigo Pavlina ima rojstni dan. Muck se v novi knjigi o deklici Pavlini posveti praznovanju rojstnega dne. Kot je povedala na nedavni predstavitvi knjige, se način praznovanja otroških rojstnih dni skozi leta močno spreminja, pojavljajo se tudi socialne razlike, ob tem pa glavno sporočilo knjige ostaja, da je lahko rojstni dan tudi zelo običajen. Slikanico je ilustrirala Ana Košir.
