Piše: Lucija Kavčič
Sredi februarja smo dočakali prvo številko tržaške revije Mladika v letošnjem letu. Prinaša bogato zgodovinsko in sodobno vsebino. V središču tokratne revije je razprava Milana Gregoriča o Tigru in o tem, kakšen odnos ima do njega matična Slovenija. Tudi tokrat je izšla skupaj z mladinsko prilogo Rast.
V uvodnem članku z naslovom Novosti, ki vzbujajo upanje je naslov uvodnega članka. V njem je poudarjen pomen dosežkov, ki jih je slovenska skupnost v Italiji uresničila v zadnjih desetletjih. Mednje sodijo prenos lastništva Narodnega doma nazaj Slovenski skupnosti, priznanje značaja spomenika kulturnega pomena spomeniku štirih junakov v Bazovici, pa tudi uspehi Slovenske prosvete in njenih včlanjenih društev od ustanovitve in selitve v prenovljene prostore na Donizettijevi ulici v Trstu. Naslovnico nove številke revije krasi fotografija s slovesnega odprtja prenovljene Peterlinove dvorane v stavbi, v kateri domuje tudi uredništvo revije Mladika. Sledi rubrika V fokusu, kjer pod naslovom Tigr se vrača iz pregnanstva ali velika zgodba o rehabilitaciji Tigra, objavljeni prvi del daljšega članka-razprave Milana Gregoriča o Tigru in odnosu do njega v matici. V tem delu avtor govori o uporu Primorcev proti fašizmu in bridki usodi tigrovcev in drugih primorskih rodoljubov pod komunizmom. Komunistično vodstvo NOB je namreč organizacijo TIGR kljub njdenemu s krvjo izpričanemu domoljubju obravnavalo kot politično nazadnjaško meščansko teroristično organizacijo, piše Gregorič, in omenja tudi knjigo / študijo Tatjane Rejec z naslovom Partija in tigrovci, v kateri avtorica podrobno piše o partijskih likvidacijah tigrovcev.
Ohraniti dostojanstvo
O okoljskih spremembah lahko beremo v rubriki Ekologija v članku Adrijana Pahorja, ki piše o pomenu zavedanja in odgovornega ravnanja vsakega posameznika z naravnimi viri, beremo pa tudi o nevarnosti promoviranja strupenih in dragih oblik energije. V rubriki Oseba in družba pa Roman Globokar piše o danes zelo aktualni temi, in sicer o pomoči pri samomoru ter človekovem dostojanstvu in ugotavlja, da je najboljša oblika soočenja z umiranjem neozdravljivo bolnih oseb celostna paliativna oskrba, ki pa je v Sloveniji še vedno preslabo razvita: »Nasprotovanje pomoči pri samomoru ne pomeni zagovarjanja podaljševanja življenja za vsako ceno. Kadar je zdravljenje brezupno, se bolnik lahko odpove nadaljnji terapiji. Takrat mu mora biti zagotovljeno blaženje bolečin in stisk, pri čemer moramo bolnika spremljati tako medicinsko kot tudi psihološko, socialno in duhovno. Na ta način se tudi v procesu umiranja ohranja njegovo dostojanstvo,« še piše Roman Globokar.
Nadiške doline
Rubrika Naš utrip prinaša predstavitev 34. nagrade Dušana Černeta, ki so jo letos podelili Ivici Švab za dolgoletno delo na vzgojnem, dobrodelnem in verskem področju na Tržaškem. Ivica Švab je bila v zadnjem obdobju med drugim tajnica Društva Slovencev miljske občine, med letoma 2010 in 2013 je vodila območno enoto Trst pri Društvu za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske in se s svojimi sodelavci zavzemala za revizijo 1. tržaškega procesa. Med letoma 2012 in 2021 je vodila Vincencijevo konferenco in bila aktivna tudi na pastoralnem področju. Naslednji članek rubrike prinaša zapisa publicistke Erike Jazbar o njenem posebnem obisku na Matajurju, kjer je ob njegovem 80. življenjskem jubileju obiskala še zadnjega slovenskega duhovnika, ki živi v Benečiji, Boža Zuanello. »Božo Zuanella je v Nadiških dolinah ostal in v vseh teh desetletjih tu opravljal svoje dušnopastirsko poslanstvo, dan za dnem in leto za letom gledal, kako se vasi praznijo, kako se mladi izseljujejo, kako se slovenska podoba teh krajev izgublja, kako skupnost počasi, a vztrajno umira,« je zapisala Jazbarjeva. Na straneh, ki sledijo, Andrej Černic v članku Nesojeni sedež TKB piše o palači Arrigoni na Trgu Oberdan v Trstu, kjer naj bi bil novi sedež Tržaške kreditne banke. Černic piše o izrednem razkošju prostorov in o podjetjih, ki so bila vpletena v upravljanje te nepremičnine.
Darinko Černe
V rubriki Literatura je objavljena kratka zgodba Tadeje Krečič Scholten Iz kroga ni izhoda, ki je bila priporočena na 49. literarnem natečaju revije Mladika, in pesmi, priporočene na istem natečaju in katerih avtorji so Jernej Kusterle, Miha Novak in Ester Gomisel. Sledi zapis Magde Jevnikar v spomin slikarki Mihaeli Velikonja, ki se je poslovila avgusta lani, nato pa v rubriki Pričevanja lahko preberemo pretresljiv pogovor Erike Jazbar z Ano Marijo Prijatelj o Darinku Černetu ob 80. obletnici njegovega umora. Erika Jazbar je napisala tudi članek o pokopališču Belvedere pri Ogleju, kjer je grobnica slovenskih duhovnikov. V rubriki Zgodovina Aleš Brecelj objavlja drugi del svojega zapisa o usodnem septembru 1939, ko je Sovjetska zveza napadla Poljsko, nato pa je objavljen drugi in zadnji del članka o babištvu na Vipavskem avtorice Ingrid Patricia Boben.
Zanimivi teksti
V tej številki Mladike lahko spet listamo po rubriki Naša šola, v kateri Elisabetta Kovic piše o ocenjevanju znanja kot o najbolj občutljivem področju didaktike ter v prvem delu zapisa govori o ocenjevanju v luči evropskih smernic in strategij. Dolgo tradicijo solkanskega mizarstva in razstavo z naslovom Solkanski mizarji, ki so jo decembra odprli v Solkanu, predstavlja Mojca Polona Vaupotič, Franc Križnar pa v svoji rubriki Primorski glasbeniki skozi čas in prostor piše o dirigentu Stojanu Kuretu. V nadaljevanju si lahko preberemo še članek Mitje Petarosa o tridesetletnici Banke Slovenije in priložnostnih kovancih, ki jih je ob tej priložnosti izdala. V Novicah Knjižnice Dušana Černeta se Ivo Jevnikar spominja dela in pomembne vloge profesorja Janeza Arneža. V Mladiki so še Antena z novicami iz zamejstva in zdomstva, predstavitev delovanja Založbe Mladika v januarju, rubrika Iz tiskarne in rubrika Pod črto, kjer je mogoče prebrati vse o matični politiki in skrbi za zamejstvo.
Priloga Rast
V prvi letošnji Mladiki seveda ne manjka mladinska priloga Rast, kjer so objavljeni odzivi in voščila mladih ob odprtju prenovljene Peterlinove dvorane v Trstu, v njej je tudi intervju Lune Callin z menedžerjem Tomažem Petarosom o poklicih prihodnosti ter humoren zapisa Ivana Boškina, v katerem se spominja svojih dijaških izkušenj v petem razredu višje srednje šole. Julija Cotič se je z Martino Jazbec, Emilom Faventom in Boštjanom Petarosom pogovarjala o njihovi udeležbi na mednarodnih seminarjih YEN. Nazadnje ne smemo izustiti omembe rubrike Slovenskega kulturnega kluba, kjer je objavljen pogovor z Markom Doljakom, drugouvrščenim na literarnem natečaju SKK, in njegova nagrajena pesem.
V tokratni Mladiki je osrednja tema rehabilitacija tigrovskega gibanja.
