Piše: Jože Jan
Drago Jančar, eden izmed najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev, bo predstavil svoj novi roman »Ob nastanku sveta« v torek, 12. aprila ob 17.00 v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor in v četrtek, 21. aprila ob 17.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Vabilo k predstavitvi novi roman opiše: »Ob nastanku sveta je pripoved o svetu, ki ga še ni in mu je “določeno” nastati šele pred našimi očmi. O veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je zategadelj edinstvena in neponovljiva. Že res, da se je zgodila v mestu M., a prav lahko bi se zgodila tudi kjerkoli drugje v naši deželi. Očem je namreč naposled dano videti tisto, kar je stvarem skupno. Takšne stvari so se takrat, nedolgo po drugi svetovni vojni, pri nas pač dogajale, a doživel in opisal na prav tak način in s tako pripovedno močjo jih je lahko samo nekdo, ki je ob resničnih in vidnih dogodkih razkrinkal tudi njihovo skrito stran. Jih prepletel z lastno domišljijo, ki je skušala svetu spet vdihniti tisto izgubljeno lepoto, tišino, ki je na začetku segala vse od nebes do zemlje. Ker videti veliko lahko pomeni videti malo preveč. Ob vsej lepoti in dobronamernosti spregledati tudi izdaje in skrite namere, strasti. A vendar si je nedopovedljivo težko zamisliti, da tega nepopolnega sveta, ki je postal naš, ker smo ga spoznali, kot smo ga, in si ga razložili, kakor smo vedeli in znali, za nas nekoč ne bo več.«
Drago Jančar se je rodil leta 1948 v Mariboru. Po končani srednji šoli je študiral pravo in diplomiral v Višji pravni šoli Univerze v Mariboru. Med študijem je bil glavni urednik študentskega lista Katedra. Med leti 1971 in 1974 je delal kot novinar pri časniku Večer in tedniku 7 dni. Zaradi »sovražne propagande« so ga leta 1974 obsodili na leto dni strogega zapora ter ga poslali na služenje vojaškega roka v Srbijo. Leta 1978 se je preselil v Ljubljano, nekaj časa delal kot dramaturg pri Viba filmu, od 1981 do 2016 pa kot glavni urednik in tajnik v kulturni ustanovi in založbi Slovenska matica. Od 1987 do 1991 je bil predsednik slovenskega centra PEN in se angažiral za demokratizacijo Slovenije in njeno osamosvojitev. Leta 1995 je bil izvoljen za izrednega člana razreda za umetnost SAZU, leta 2001 pa za rednega. Leta 2003 je prejel najvišje slovensko odlikovanje zlati častni znak svobode »za izjemno ustvarjalno delo ter obogatitev slovenske in svetovne književnosti ter uveljavljanje slovenskega ugleda v svetu«.
Jančar se je uveljavil s pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko. Konec osemdesetih so njegove romane in kratko prozo začeli objavljati v nemškem jeziku, v devetdesetih so sledili številni prevodi v vzhodnoevropskih jezikih, v nizozemščini, španščini in katalonščini. Zadnja leta je vrsta njegovih knjig izšla v ZDA, Rusiji, na Irskem, v Italiji, Franciji in drugod. Danes Jančar velja za najpogosteje prevajanega slovenskega pisatelja.
Prejel je številne domače in tuje nagrade, med drugimi dvakrat Sterijevo nagrado za najboljšo jugoslovansko dramo (Veliki briljantni valček in Dedalus) in trikrat nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta (Zvenenje v glavi, Katarina, pav in jezuit in To noč sem jo videl). Leta 1993 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2002 pa Glazerjevo nagrado za vrhunske dosežke na področju kulture. Prejel je tudi prestižne mednarodne nagrade, med drugimi Evropsko nagrado za kratko prozo v Arnsbergu , Prix Europèen de Littèrature v Strasbourgu in Nagrado Jean Amèry za evropsko esejistiko v Frankfurtu.
