Na god mučenca sv. Štefana in Dan samostojnosti in enotnosti je 26. decembra v organizaciji občinskega odbora VSO Logatec potekala že tradicionalna maša za domovino, ki pa je bila tokrat še posebno slovesna.
Prelep je bil pogled na hiše ob glavni cesti, ki nas pripelje direktno pred cerkev s. Mihaela v Rovtah. Malodane ni bilo hiše, ki ne bi imela zgledno izobešene slovenske zastave. Vidi se, da je tu domoljubje doma. Tudi očak Triglav je z neverjetno jasnim razgledom ta dan ponosno bdel nad slovesnostjo v kraju. Pogled nanj je bil tako čist, lep, veličasten, da je nase pritegnil vse poglede in občudovanje prihajajočih gostov. Najavljal je veliko globino svečanosti dneva.
Rovte so v vseh vojnah do sedaj darovale na oltar domovine žrtve za obrambo svojih domov, svoje domovine, svoje neomajne vere. Najbolj krvav davek je bil prav gotovo genocid po 2. svetovni vojni, ko je v državljanski vojni komunistični teror v kraju pomoril 95 % moške populacije, kar 240 žrtev. Žal pa je tudi osamosvojitvena vojna v tem kraju pustila rano z žrtvijo mladih fantov, v vojni umrlih Miroslava Moljk iz Rovtarskih Žibrš in Zvoneta Žaklja iz Logatca. Tudi njim je bila posvečena maša.
Kot je dejal v uvodnem mašnem nagovoru domači župnik Janez Petrič, se god sv. Štefana in praznik samostojnosti in enotnosti zelo lepo dopolnjujeta. Tako kot se je po sv. Štefanu, ki je trdovratnim judom odločno povedal, da se bo stara po Mojzesu vpeljana božja služba umaknila Jezusovi cerkvi, tako se je Modrosti, ki je govorila iz sv. Štefana, držalo tudi slovensko ljudstvo, ki je leta 1990 enotno zahtevalo umik stare totalitarne države. Zahtevalo je novo svobodno in demokratično Slovenijo. Pri osamosvojitvenih akcijah so rovtarski fantje zelo aktivno sodelovali v prvih bojnih linijah.
G. Petrič je tudi blagoslovil slovensko zastavo, ki sedaj ponosno plapola na Lešah nad Rovtami. Kot je dejal, ima Jezusova cerkev za svoj simbol križ, slovenski narod pa ima za svoj simbol zastavo, ki je šest mesecev po plebiscitu, kot taka, prvič zaplapolala pred parlamentom. Sedaj tudi nad Rovtami.
Po končani maši je sledil krajši kulturni program, v katerem so nastopili otroci in mentorji iz domače osnovne šole, povezovalka Helena Rupnik, domači MCPZ pod vodstvom Janeza Trevna, organistka Metka Jereb in trobentar Robert Albreht.
Velja tudi omeniti za izvedbo projekta zaslužne domačine Jožeta Arharja, Viktorja Trček – predsednik KS Rovte, Francija Založnika (ki žal blagoslova ni učakal in se ga bodo domačini hvaležno spominjali) in predsednik OO VSO Logatec Jože Leskovec, gonilna sila vseh aktivnosti. Veliko pa je bilo tudi prostovoljnega dela članov in nečlanov združenja.
Vse prisotne je pozdravil župan občine Logatec Berto Menard. Kot osrednji govornik je vse prisotne nagovoril g. Marjan Podobnik, predsednik SLS in član prvo izvoljene demokratične skupščine RS. V svojem nagovoru je z velikim optimizmom napovedal prihod lastovke nove pomladi, ki bo nekega dne priletela tudi za slovenski narod. Kljub velikemu malodušju in razočaranju, ker osamosvojitev ni prinesla notranjega zadovoljstva, Podobnik znova napoveduje nujno povezovanje pomladnih sil za ohranitev slovenske vere, kulture in identitete. Spregovoril je o krivicah, ki so krojile zgodovino tega kraja in naroda. Pa vendar je ravno iz Rovt prihajalo tudi najmočnejše spravno sporočilo že leta 1944, ko so sredi kraja Domobranci postavili skupen spomenik – kapelico vsem do tedaj padlim, tako domobrancem, partizanom kot civilistom.
Ob samem zaključku svečanosti pa je sledil najlepši del, ko so gasilci PGD Rovte svečano v zelo spoštljivem slovesnem sprevodu odnesli blagoslovljeno slovensko zastavo na Leše (hrib nad Rovtami) in jo ob igranju slovenske himne slovesno dvignili na drog.
Tam sedaj v zgled daleč naokrog sporoča svoj domoljubni ponos na Domovino Slovenijo.
