12.4 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

Zadeva hoški slaščičar: Zaradi omogočanja uživanja prepovedanih drog pogojna zaporna kazen in oprostilna sodba

Mariborsko sodišče je hoškega slaščičarja Nika Štekarja zaradi omogočanje uživanja prepovedanih drog obsodilo na leto in tri mesece pogojne zaporne kazni, upokojenega inšpektorja in sokrajana Zlatka Babiča pa je oprostilo obtožb za neupravičeno proizvodnjo in prodajo prepovedanih drog. Tako obramba Štekarja kot tožilstvo sta napovedala pritožbi.

 

Potem ko je sodnica Maša Blažeka danes zaslišala še kriminalista Andija Zupaniča, ki je spisal kazensko ovadbo, in v zvezi z Babičem za zaprtimi vrati še izvedenca psihiatrične stroke Mladena Vrabiča, je obtoženi Babič še enkrat zatrdil, da je konopljo gojil izključno za lastno uporabo in iz zdravstvenih razlogov.

Za zdravljenje s konopljo je prejel celo beli recept, a ker ga je nakup zdravila stal kar 150 evrov, se je odločil konopljo gojiti doma. Ob tem je poudaril, da štiri sadike in dve vejici, ki so mu jih zasegli ob preiskavi avgusta 2017 sploh še niso vsebovale nobenega kanaboida, poleg tega pa jih je bila zelo majhna količina.

Policija je sprva govorila o okoli 3000 gramih, a je Nacionalni forenzični laboratorij pozneje ugotovil, da je šlo za pol manjšo količino, saj je policija tehtala celotne rastline, ne pa zgolj lističev.

Tožilka Januša Kušar Rotman je v tem delu sicer modificirala obtožnico, kljub vsemu pa vztrajala pri očitanih kaznivih dejanjih, za katera je po njenem mnenju predložila dovolj dokazov. Za oba obtožena je predlagala po leto dni zapora.

Lastnik hoške pekarne slaščic Štekar in njegova zagovornica Simona Marko sta ob zaključku glavne obravnave še enkrat zanikala očitke. Sodišču sta naštela argumente, ki govorijo v prid njegovim trditvam, da ni vedel in ni imel razloga, da bi posumil v to, da mu je Babič v pekarno prinesel maslo s konopljo, iz katerega je nato spekel piškote.

Dokaz za to je po njunem tudi to, da naj bi enega od njih dal celo svojemu osemletnemu sinu, ki mu ga zagotovo ne bi dal, če bi vedel, kaj je v njem. Prav tako v tem primeru zagotovo ne bi keksov s konopljo delil gostom.

A prav oškodovanca, ki sta morala po zaužitih desetih keksov, za katere nista vedela, kaj je v njih, pomoč poiskati celo v bolnišnici, sta menila, da je lastnik slaščičarne vedel za vsebino keksov, saj se jima je ob zaužitju čudno smehljal. Nekatere priče so tudi izpovedale, da je Štekar dobro vedel, da Babič goji konopljo za lastne potrebe, saj je bil tudi pri njem doma.

Obramba obeh je od sodišča zaradi pomanjkanja dokazov terjala oprostilni sodbi, sodnica Blažeka pa je temu predlogu pritrdila le v Babičevem primeru. Ob tem je spomnila tudi na že vzpostavljeno sodno prakso, po kateri gojenje nekaj sadik konoplje še ne pomeni njene preprodaje in kaznivega dejanja.

Z izrečeno sodbo je bil zadovoljen Babičev odvetnik Danijel Planinšec, ki je med drugim povedal, da uživanje THC za lajšanje osebnih težav ni kaznivo. Je sicer moralno zavržno, da je kot zdravstveni inšpektor naročil izdelavo keksov pri slaščičarju, a ni mogel vplivati na to, da bo slednji obdržal del pečenih keksov, še posebej pa ne, da jih bo ponudil ljudem, ki sploh niso vedeli, kaj jedo.

“Sodišče je pravilno odločilo, ko je kaznovalo Štekarja, saj se stvari na takšen način preprosto ne počnejo. Še sreča, da teh keksov ni pojedel kakšen otrok,” je še dodal Planinšec.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine