Na območju Policijske uprave Maribor smo v obdobju med 1. 1. in 15. 7. 2020 obravnavali 1.473 (1.873) ali 21 % manj prometnih nesreč. V teh prometnih nesrečah je 11 (6) udeležencev umrlo, 34 (53) je bilo hudo telesno poškodovanih in 410 (683) lahko telesno poškodovanih.
V prometnih nesrečah je bilo v navedenem obdobju na območju Policijske uprave Maribor udeleženih 69 (80) ali 14 % manj voznikov enoslednih motornih vozil, od tega 27 (56) voznikov motornih koles in 42 (24) voznikov mopedov. Glede na primerjalno obdobje leta 2019 so bile hujše posledice prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil. V prometnih nesrečah so umrli 3 (2) vozniki motornih koles, 3 (10) so bili hudo telesno poškodovani in 15 (27) lahko telesno poškodovanih.
Prav tako je v prometnih nesrečah umrl 1 (1) voznik mopeda, 7 (4) voznikov mopeda je bilo hudo telesno poškodovanih in 23 (14) lahko telesno poškodovanih.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran ali mer vožnje. Po starosti so med vozniki motornih koles izstopale starostne kategorije voznikov nad 24 do 44 let in nad 54 do 64 let, med vozniki mopedov pa vozniki starosti nad 44 let.
Na območju Policijske uprave Maribor je v enakem obdobju izstopala tudi prometna varnost kolesarjev. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 84 (133) ali 37 % manj kolesarjev, od katerih so 3 (1) umrli, 8 (20) je bilo hudo telesno poškodovanih in 60 (93) lahko telesno poškodovanih.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev so bili prav tako neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran ali smer vožnje. V prometnih nesrečah so bili najpogosteje udeleženi kolesarji, stari nad 54 let.
Vse navedene vrste udeležencev cestnega prometa so velikokrat sami povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Vozniki motornih koles so v tem obdobju povzročili 48 % (52 %) prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi, vozniki mopedov 64 % (58 %), kolesarji pa 65 % (62 %).
Pri nadzoru cestnega prometa smo ugotovili 160 (193) ali 17 % manj kršitev voznikov motornih koles, 214 (218) ali 2 % manj kršitev voznikov mopedov in 779 (654) ali 19 % več kršitev kolesarjev.
Za varno udeležbo v cestnem prometu voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo:
– spoštovanje cestno-prometnih predpisov (predvsem upoštevanje omejitev hitrosti ter prilagoditev hitrosti razmeram v prometu, na cesti oziroma svojim sposobnostim, saj so hitrost in s hitrostjo povezani vzroki najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil);
– dosledno uporabo ustrezne zaščitne opreme in predpisane zaščitne čelade (ki v primeru udeležbe v prometni nesreči vplivajo na zmanjšanje telesnih poškodb);
– nošenje svetlih odsevnih oblačil za povečanje vidnosti v cestnem prometu ter dosledno uporabo predpisanih luči (zaradi ožje silhuete so vozniki enoslednih motornih vozil za druge udeležence manj vidni, kot ostala širša vozila, kar pa je ključnega pomena za pravočasno in pravilno reagiranje v cestnem prometu);
– vožnjo enoslednega motornega vozila le v ustreznem psihofizičnem stanju (vožnja pod stresom, utrujenostjo ali pod vplivom alkohola oziroma drugih psihoaktivnih snovi je izjemno nevarna in nesprejemljiva) ter
– vožnjo le tehnično brezhibnega motornega vozila (posebno pozornost naj namenijo rednemu preverjanju tehnične brezhibnosti, še posebej stanju pnevmatik, zavoram, svetlobnim telesom, in stanju verige).
Kolesarjem za varno udeležbo v cestnem prometu svetujemo:
– da spoštujejo cestno-prometne predpise (prilagodijo hitrost vožnje, upoštevajo prometno signalizacijo in pravila o prednosti, pravočasno nakažejo spremembo smeri vožnje in se temeljito prepričajo o varnosti manevra – če je treba, se naj zaradi lastne varnosti raje ustavijo in pustijo vozilo/a mimo),
– da dosledno uporabljajo prometne površine namenjene kolesarjem (označene s predpisanimi prometnimi znaki in označbami na vozišču) ter vozijo po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, po vozišču pa ob desnem robu vozijo le, ko ni posebnih kolesarskih površnih;
– da se na pot s kolesom odpravijo v ustreznem psihofizičnem stanju;
– da uporabljajo ustrezno opremljena in tehnično brezhibna kolesa;
– da zaradi stabilnosti nikoli ne izpuščajo krmila kolesa dvigujejo nog s pedal;
– da ne potiskajo ali prevažajo predmetov, ki bi jih ovirali pri vožnji, ali vozijo drugih oseb (razen v primerih in na način, ko je to z zakonom dovoljeno – npr. prevoz otrok), prtljago pa vozijo v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku;
– da ne vodijo, vlečejo ali potiskajo drugih vozil ali se pustijo vleči oziroma potiskati;
– da se pri vožnji v parih ali skupinah vozijo drug za drugim (izjema velja le na kolesarski poti, na kateri lahko dva kolesarja vozita vzporedno, če širina poti to omogoča).
Posebej pozorni morajo biti na voznike enoslednih motornih vozil in kolesarje tudi drugi vozniki motornih vozil, ki se morajo zavedati, da je pomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih, še posebej ob ugodnih vremenskih razmerah, udeležba teh v cestnem prometu zelo velika. Zaradi tega vsem voznikom motornih vozil svetujemo:
– strpno vožnjo in dosledno spoštovanje cestno-prometnih predpisov (še posebej glede hitrosti, upoštevanja prednosti, pravočasnega nakazovanja spremembe smeri z utripalkami, vožnjo v ustreznem psihofizičnem stanju ipd.) ter
– pozorno spremljanje prometa, še posebej na nepreglednih delih cest ali v križiščih, tako da bodo voznika enoslednega motornega vozila ali kolesarja lahko pravočasno opazili in tudi varno reagirali.
Vir: Policijska uprava Maribor
