13.3 C
Ljubljana
četrtek, 4 marca, 2021

Povečano število vlomov v hiše in stanovanja v jeseni – preventivni nasveti

Na  območju  Policijske  uprave  Koper  se  v jeseni, ko se krajšajo dnevi, praviloma  poveča  število  vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, ki so večinoma  izvršeni  popoldne in zvečer, ko so oškodovanci odsotni. Storilci vlamljajo  skozi  okna  ali  vrata  stanovanjskih  hiš  ter iz njih kradejo predvsem denar in nakit, včasih tudi stavbno pohištvo in opremo, predvsem v času gradnje objektov.

V zadnjih letih je bila sicer problematika vlomov v stanovanjske objekte v upadu, a je letos ponovno v porastu. V povprečju je bilo v zadnjih letih na območju celotne Slovenije izvršenih med 2000 in 2500 vlomov v različne stanovanjske objekte, od tega večino vlomov v stanovanjske hiše. Skupna  materialna škoda nastala s tem je tako letno v Sloveniji med 5 in 6 milijonov evri.

Na  območju  PU Koper je bilo v zadnjih letih v povprečju izvršenih med 100 in  150  vlomov  (največ  v stanovanjske hiše), od tega več kot polovica na območju  PP  Koper  (po  pogostosti  sledijo območja PP Postojna, Sežana in Piran).

Statistični podatki nam kažejo, da so storilci predvsem mlajši moški, stari med  24  in  34  let,  pa  vse tja do 54 let, medtem ko so žrtve največkrat starejši, torej stari nad 64 let.

V  zadnjih  letih  se  načini  storitve  vlomov v stanovanjske objekte niso bistveno  spremenili. Najpogostejši načini vlomov v stanovanjske objekte so lomljenje vložkov cilindričnih ključavnic, vlom na vzvod ali s silo telesa, razbitje  steklenih  površin  in  razne  neprevidnosti  lastnikov  (puščeni ključi,   dostopna   lestev   ipd.).  Poznamo  pa  tudi  primere  vlomov  v stanovanjske  objekte  s  plezanjem v višja nadstropja stanovanjskih stavb. Storilci  so  opazovali  objekte, v katerih so bila odprta ali priprta okna ali  balkonska  vrata v prvem ali drugem nadstropju. Vlomilci so še posebej pozorni  na  znake, s katerimi sporočamo, da smo odsotni, kot so nalepljena sporočila   na  vratih,  sporočila  na  telefonski  tajnici,  polni  poštni nabiralniki, spuščene rolete itd.

Stanovanjske  hiše  so najpogosteje tarče vlomilcev v naseljih na podeželju in v okolici večjih mest, stanovanja pa v mestih.

Preventivni nasveti

Prva  skrb  storilca  je,  da  v čim krajšem času pride do plena in pri tem ostane neopazen. Vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za  kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v  kateri  ni  nikogar,  ker  so  stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno  brez  varovanja,  bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno vabljiva  za  vlomilce  so  odprta  vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop   (na   primer   zaboji,   lestev,  ki  omogoča  dostop  do  drugače nedosegljivih  oken  ipd.),  vrtnarsko  orodje,  s  katerim  lahko vlomilec nasilno  vlomi,  zapuščene  žive  meje  ali  visoke ograje …Pri zaščitnih ukrepih  je zato pomembno doseči, da so naši prostori in imetje za storilce čim  bolj  nedosegljivi,  in vzpostaviti občutek fizične prisotnosti v hiši ali  stanovanju.  Zelo  pomembno  je  tudi,  da  storilcu  odvzamemo čas za izvrševanje kaznivega dejanja, in sicer s primernim mehanskim varovanjem in drugimi ovirami (vgradnja rešetk na oknih, kakovostnih ključavnic …).

Najboljša    kombinacija   zavarovanja   našega   imetja   je   kombinacija mehanskega-tehničnega  varovanja ter pomoč sosedov, prijateljev, znancev. Z ustreznim  mehanskim  varovanjem  bomo močno zmanjšali možnost, da vstopijo nepovabljeni  gosti,  če  pa  že bodo, bomo o tem takoj obveščeni z raznimi oblikami tehničnega varovanja (javljalniki gibanja, alarmi, videonadzorom).
V  prvi  vrsti  pa lahko največ naredijo sosedje, prijatelji, sorodniki ali druge  osebe, ki jim zaupate. Pomembno je vzpostaviti videz oz. občutek, da je  nekdo  v  hiši  ali  stanovanju, zato te osebe prosite, da pri vas doma
redno:

   ·    praznijo poštni nabiralnik,

   ·    večkrat parkirajo na vašem dvorišču,

   ·    pokosijo travo,

   ·    pustijo svoj avtomobil na vašem parkirnem prostoru,

   ·    spreminjajo lego rolet,

   ·    občasno sušijo perilo …

Seveda pa morate pred tem že sami poskrbeti za naslednje ukrepe:

   ·     Poskrbite,  da  so  predmeti,  ki  bi  jih  lahko storilec uporabil, pospravljeni in težko dosegljivi (lestve, orodje …).

   ·     Ključev  ne  puščajte  na  “skritih  mestih”,  kot  so  nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.

   ·     Objektov  ne puščamo v stanju, ki kaže na to, da nikogar ni doma (na primer: pustimo prižgano luč, tudi ko nas ni doma).

   ·     Poskrbite, da na telefonskih odzivnikih nimate sporočil, kot je npr. »Ni   nas   doma,  smo  na  počitnicah.«  Na  družbenih  omrežjih  ne objavljajte, da odhajate na dopust.

   ·     Izklopite  telefon iz omrežja (večkratno zvonjenje telefona v prazno  bi  lahko  opozorilo  morebitnega  storilca, da je objekt ali prostor prazen).

   ·    Zapirajte vsa okna in zaklepamo vsa vrata, tudi na pomožnih objektih.  Ob   menjavah   oken   in   vrat  je  pametno  izbrati  kvalitetnejša protivlomna, z rešetkami na oknih v pritličnih prostorih.

   ·     Pod  okna posadite vrtnice ali druge rastline z bodicami, ki bodo za storilca nepričakovana ovira.

   ·     Skrbite  za  urejeno  okolico (previsoko grmičevje, na primer, je za storilca  idealno skrivališče, zato je priporočljivo, da grmičevje ni  višje od enega metra, ograja pa ne višja kot 1,5 metra, saj vam pomoč
      sosedov sicer ne bo koristila).

   ·     Pazite,  da  so  ključavnice  brezhibne  in zaščitene, po potrebi to zaščito  tudi  nadgradite. To velja za vse vrste objektov, še posebej priporočamo  to  lastnikom  stanovanj,  saj  je  običajno  dovolj, če
      primerno  zavarujete vhodna vrata  (varnostni ščiti na zunanjih delihcilindrične  ključavnice, prečna zapora …). Priporočljivo je, da senadgradi   tudi   varovanje   oken,   balkonskih  vrat  (z  dodatnimi
      ključavnicami,  s  podstavitvijo zagozd, kljub temu, da so tovarniško protivlomna).  V specializiranih trgovinah je danes že veliko takšnih pripomočkov  za  dodatno  varovanje.  Le  malo storilcev se odloči za
      razbijanje stekla, ker lahko s tem povzročijo nepotreben hrup.

   ·     Skrbite  za dobro delovanje senzorjev za zunanjo razsvetljavo, poleg tega naj bodo nameščeni na čim bolj nedosegljivem mestu (med pripravo na vlom jih lahko storilec namreč onesposobi).

   ·     Svetujemo  vgradnjo  alarmno  varnostnih naprav, senzorskih luči ter video  nadzornih  kamer.  Če  imate  vgrajen alarmni sistem. Če imate vgrajeno  zunanjo  sireno (ali notranjo), o njej obvestite sosede, ki naj  bodo  tudi  seznanjeni o kontaktni osebi za izključitev sirene v primeru sprožitve.

   ·     Vrednejše  predmete  shranite v hišne sefe ali blagajne, še bolje pa je,  da  jih  med  svojo odsotnostjo shranite v trezorje podjetij, ki opravljajo  to  dejavnost.  Če pa so predmeti shranjeni doma v hišnih blagajnah  ali  trezorjih,  naj  bodo ti usidrani pravilno, da jih je nemogoče odnesti.

   ·     Z  individualnimi  karakteristikami  označite  vrednejše in tehnične predmete,  zapišite  si serijske številke. Označba je lahko na vidnem ali  skritem  mestu.  Nakit  in  umetniška dela pa fotografirajte. Te označbe  so  pomembne zato, da lahko pri zasegu ali najdbi ukradenega predmeta ugotovimo, kdo je lastnik.

Če ostanete doma (zlasti to velja za starejše osebe in otroke), pa:

   ·    zaklepajte vrata,

   ·    ne odpirajte vrat neznancem,

   ·    varnostno verižico imejte vedno zataknjeno, še zlasti, če ste sami,

   ·    Uporabljajte domofone in videodomofone ter kukala na vhodih.

Če  v  avtomobilu,  stanovanju ali hiši zalotite nepovabljenega gosta, se z njim  ne  spuščajte  v  fizično  obračunavanje.  Raje  si zapomnite čim več njegovih  osebnih  značilnosti  (npr. barva las, poteze obraza, način hoje, posebna   znamenja  na  telesu,  smer  pobega,  vozilo,  s  katerim  se  je odpeljal  …). Opazujte, kje se je storilec gibal in kaj je prijemal in do prihoda  policistov pustite kraj nedotaknjen (tako v objektu kot zunaj), da se bodo ohranile sledi, ki so pomembne za odkritje in dokazovanje kaznivega dejanja.  Če  ob  prihodu  domov  opazite  sledi vloma, ne vstopajte, kajti storilec  se  lahko  še  vedno zadržuje v objektu. Ob morebitnem soočenju s storilcem  se  ne  izpostavljajte, zlasti, če je fizično močnejši, oborožen ali jih je več – pomembnejša naj bo vaša lastna varnost!

Če  kljub  vsemu  postanete  oškodovanec oz. žrtev kaznivega dejanja, o tem takoj   obvestite   policijo  na  telefonsko  številko  113  ali  najbližjo policijsko  postajo.  Vse  pomembne  podatke o kaznivih dejanjih, storilcih (vendar  ne  o  nujnih zadevah) pa lahko sporočite tudi na anonimni telefon 080  1200.  Poskušajte ohraniti kraj kaznivega dejanja čimbolj nedotaknjen, hkrati  pa  bodite pozorni na pojav sumljivih vozil in oseb, ki ne sodijo v domače okolje in o sumljivih opaženjih prav tako takoj obveščajte policijo.

Zadnje novice

Sorodne vsebine