10.9 C
Ljubljana
sobota, 24 februarja, 2024

Policija letos obravnavala 408 primerov tihotapljenja ljudi, očitno se splača biti tihotapec migrantov

Piše: C. R. 

Policija je letos do 8. decembra obravnavala 408 primerov tihotapljenja ljudi, v katerih so prijeli 466 tihotapcev, in sicer 457 tujcev in devet slovenskih državljanov, z 2777 migranti, ki so nezakonito prečkali mejo, so na današnji novinarski konferenci pojasnili na policiji. V enakem obdobju lani je policija obravnavala 212 primerov.

V letu 2023 je kriminalistična policija na območju policijskih uprav Koper, Maribor in Ljubljana predhodno že zaključila tri obsežne preiskave hudodelskih združb, ki so se ukvarjale s tihotapstvom nezakonitih migrantov. V preiskavi so skupno zaznali 102 kaznivi dejanji prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države, odkrili so 41 storilcev, ki so kot člani hudodelskih združb izvrševali navedeno kaznivo dejanje.

Za 427 tihotapcev so na podlagi zbranih dokazov po podani kazenski ovadbi odredili pripor. Kot storilci oziroma tihotapci ljudi izstopajo državljani Romunije, Ukrajine, Hrvaške, Srbije, Moldavije in Gruzije.

Od 21. oktobra oziroma od uvedbe ponovnega nadzora državne meje in do 8. decembra je policija obravnavala 124 primerov, v katerih so prijeli 145 tihotapcev ljudi skupaj z 868 migranti. Za 138 tihotapcev so odredili pripor. Največ prijetih tihotapcev je bilo na območju policijskih uprav Novo mesto, Koper, Maribor in Ljubljana, pri čemer je bilo največ tihotapcev državljanov Romunije, Ukrajine, Moldavije in Gruzije.

Slovenija na tako imenovani zahodnobalkanski migracijski poti še vedno ostaja tranzitna država, je poudaril Damjan Apollonio iz uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave (GPU). V zadnjem času zaznavajo, da tihotapci ljudi postajajo vse bolj predrzni s kršitvijo cestnoprometnih predpisov in z bežanjem pred policijo.

Po njegovih navedbah policisti opažajo, da so organizirane kriminalne združbe cene tihotapljenja migrantov skozi Slovenijo v zadnjih mesecih povišale predvsem zaradi vse več uspešnih prijetij s strani policije, saj vsako prijetje predstavlja za kriminalne združbe veliko tveganje za priprtje članov tihotapskih verig.

Policija je v letošnjem letu na vseh notranjih mejah obravnavala 56.821 nedovoljenih vstopov, večino na meji s Hrvaško, in sicer 96 odstotkov. Na notranji meji s Hrvaško so obravnavali 54.500 nedovoljenih vstopov, kar je 91 odstotkov več glede na primerljivo lanskoletno obdobje, je na novinarski konferenci pojasnil Peter Skerbiš iz uprave uniformirane policije GPU.

Največ nedovoljenih vstopov na notranjih mejah sta obravnavali Policijska uprava Novo mesto, in sicer kar 78 odstotkov vseh, in pa Policijska uprava Koper, kjer so obravnavali 15 odstotkov nedovoljenih vstopov na vseh notranjih mejah.

Organizirane kriminalne združbe pa se ukvarjajo tudi s trgovino z ljudmi, ki je prav tako prisotna v Sloveniji. Kaže se v različnih oblikah izkoriščanja žrtev, kot so prostitucija, spolne zlorabe, služabništvo, kakor tudi izkoriščanje prisilnega dela, prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj in prisilnega beračenja. Združbe svojo nezakonito dejavnost ter izkoriščanje žrtve skrivajo za različnimi zakonitimi poslovnimi dejavnostmi.

Kot je povedal Apollonio, je zbiranje dokazov zoper organizirane kriminalne združbe čedalje težavnejše, zato bi bilo treba posodobiti zakonsko ureditev, kot jo imajo sodobne evropske države, saj se bo le tako možno zoperstaviti vsem oblikam organiziranega kriminala in terorizma.

Zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije določenih posebnih preiskovalnih ukrepov po sedanji zakonski ureditvi policisti namreč ne morejo učinkovito izvajati. “Pri tem ne gre za dodatna policijska pooblastila, ampak za zakonsko ureditev načina izvajanja že obstoječih in v zakonu dopustnih ukrepov,” je še dejal.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine