Piše: Spletni časopis, Nova24tv.si, C. R.
Poslanci SDS, NSi, SLS, Demokratov in Resni.ce so v parlament uradno vložili predlog za imenovanje Janeza Janše za predsednika vlade.
Predlog je bil vložen danes ob 12. uri pod šifro 020-12/26-47/1 (EPA: 76-X) , kot prvopodpisana pa je pod njim vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Del predloga je lastnoročno podpisano soglasje kandidata.
Državni zbor mora zdaj najpozneje v sedmih dneh o predlogu glasovati. Če bo Janša izvoljen bo postal premier že četrtič. To je doslej uspelo le še Janezu Drnovšku. Država bo po tem nekaj časa imela dva predsednika vlade, dokler Janši poslanci ne potrdijo še ministrske ekipe, bo tekoče posle s staro vlado še vodil Robert Golob.
Predlog za izvolitev Janše so podpisali tudi predstavniki stranke Resni.ca Zoran Stevanović, Katja Kokot, Nedeljko Todorović, Aleksander Štorek, Boris Mijič, kar kaže na to, da je desna sredina za projekt nove vlade uspela zbrati pestro in široko koalicijo.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar doslej kakšnega tehničnega predsednika vlade, k čemur jo je včeraj spodbujala Svoboda, da bi preprečila nastanek desnosredinske vlade, še ni predlagala. Zdi se, da je manever Svobodi spodletel. Predlog za imenovanje Janše je takšen:
Pirc Musarjeva ni uspela
Po včerajšnjem razkritju Svobode, da si želijo, da bi predsednica republike Nataša Pirc Musar predlagala tehničnega mandatarja, pa še čakamo, ali bo tudi v drugem krogu izbiranja predsednika vlade predsednica ugodila želji šefa zadnja leta vladajoče stranke in ponudila svojega predsednika vlade, o katerem bi parlament glasoval najprej. Če bo zavrnjen, pa še o predlogu večine poslancev.
Pirc Musarjeva je v prvem krogu izbiranja predsednika vlade vrgla puško v koruzo že po dveh tednih – čeprav je bilo za iskanje 30 dni časa -, ko je ugotovila, da Golobu zase ne bo uspelo zbrati večine. Naglica je bila nenavadna, ker je bilo jasno, da bo večino zelo verjetno mogoče najti za Janšo. A predsednica je bila izvoljena na predlog Milana Kučana in s podporo levih strank in je politično levičarka, ki si ne želi desno sredinske vlade. Ideja tehničnega predsednika vlade se je v medijih pojavila tik pred današnjim iztekom roka za vlaganje kandidatur, kar kaže da je namen predvsem dodatni pritisk na poslance desne sredine, ki morda niso povsem odločeni. Časa je bilo, če bi bili resni, dovolj, da bi za takšno kandidaturo preverili, ali obstaja podpora med poslanci in je torej takšno vlado tudi dejansko mogoče sestaviti.
Ideja tehničnega mandatarja kaže, da se je Golob v okviru svojega bloka pripravljen odreči vodenju vlade, da oblasti ne bi prevzel Janša. Golob na volitvah SDS kot ob Svobodi daleč najuspešnejše stranke, ko je sestavljal nekakšno vlado narodne enotnosti, ni niti povabil na pogovore. Z idejo tehničnega mandatarja poskuša zdaj iz slabega položaja, ko je edina alternativa, ki jo ponuja, huda politična nestabilnost: z nasprotovanjem Janši poskušajo doseči, da bi država morala na predčasne volitve, da bi vsaj nekaj časa vlado še vodil Golob, ki pa je na volitvah izgubil legitimnost za to, ker ima njegova koalicija v DZ le še 40 glasov (prej 53). Za to, da vendarle ohranijo oblast, bi nenadoma ponudili šefa vlade, ki legitimnosti ni dobil na volitvah, ki ga zdaj ga imenujejo tehnični. Nekoč so tako namesto Zorana Jankovića ponudili Alenko Bratušek, da je s pol milijarde denarja vseh ljudi naglo pokrila luknjo v bankrotiranih zasebnih Probanki in Factor banki, kjer bi se sicer zasebni lastniki, levi tajkuni, ki so obvladovali večino gospodarstva, znašli v velikih težavah.
Danes so, zaradi dviga plač in izplačanih regresov mimo proračunskih načrtov – ti dvigi so se tik pred volitvami zgodili, da bi Svoboda, SD in Levica ohranile na oblasti -, velike težave v vseh javnih blagajnah, predvsem v zdravstveni, pa tudi v državnem proračunu.
Ideja tehničnega mandatarja, ker se je pojavila v zadnjem hipu, je predvsem v funkciji prikrivanja, da je cilj destabilizacija države, da bi ohranili oblast.
48 glasov za razvoj
Janševo kandidaturo je sicer podprlo 48 poslancev, prav toliko jih je dobil Zoran Stevanović ob izvolitvi za predsednika DZ. Kandidaturo je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisano Jelka Godec, kar je zadnji formalni korak pred glasovanjem o novem mandatarju.
Politična slika v DZ se je v zadnjih dneh jasno oblikovala okoli nove koalicijske večine, ki jo poleg SDS sestavljajo še Nova Slovenija, SLS, stranka Fokus in Demokrati. Vse omenjene stranke so do izteka rokov potrdile koalicijsko pogodbo za mandatno obdobje 2026–2030 in s tem izrazile podporo skupnemu vladnemu projektu, ki ga bo, kot kaže, vodil Janez Janša. V procesu se jim pridružuje tudi stranka Resnica, ki sicer ne bo del koalicije, a je napovedala podporo pri glasovanju.
V preteklih dneh so najprej podporo vsebinskemu delu koalicijskega dogovora potrdili v Novi Sloveniji in pri Demokratih, nato pa so enako storili še v SLS, Fokusu Marka Lotriča ter seveda v SDS, ki bo tudi prevzela vodenje izvršilne oblasti. S tem so izpolnjeni formalni pogoji za vložitev mandatarske kandidature in začetek parlamentarne obravnave.
Po napovedih najverjetnejšega mandatarja Janše ima bodoča koalicija skupaj 48 glasov, skupaj z Resnico in njenim predsednikom Zoranom Stevanovićem, ki je napovedal, da bo njegova stranka prispevala podpise za kandidaturo.
Zadnji izdihljaji levice
Obenem se je “v zadnjih urah” v delu leve politične sfere in osrednjih medijev pojavila tema tako imenovanega tehničnega mandatarja. Šlo je predvsem za zadnji poskus preprečitve oblikovanja četrte Janševe vlade, potem ko pogajanja okoli alternative aktualnemu razmerju sil niso prinesla rezultatov. Mnogi izpostavljajo predvsem politično izčrpanost in neuspešno strategijo Robert Golob, zaradi katere naj bi ideja o tehničnem mandatarju delovala predvsem kot piarovski manever brez realne parlamentarne podpore.
Če bodo roki potekali brez zapletov, bi lahko glasovanje o predsedniku vlade v parlamentu sledilo že v petek. V primeru uspeha bi Janša s tem še četrtič prevzel mandat za sestavo vlade, kar bi pomenilo začetek novega vladnega obdobja, ki temelji na usklajenem programu koalicijskih partnerjev.
